<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava konzervativnega in kirurškega zdravljenja rupture kit rotatorne manšete - pregled literature</dc:title><dc:creator>Klarić,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Tjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>rotatorna manšeta</dc:subject><dc:subject>ruptura</dc:subject><dc:subject>konzervativno zdravljenje</dc:subject><dc:subject>kirurško zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Rupture rotatorne manšete so pogost vzrok za bolečino in funkcionalno omejitev ramenskega sklepa, zlasti pri srednje starih in starejših odraslih. Posledice so zmanjšana mišična jakost, omejen obseg gibanja ter slabša kakovost življenja. Zdravljenje je lahko konzervativno, s poudarkom na fizioterapiji in vadbeni terapiji, ali kirurško, pri čemer optimalna izbira pristopa pogosto ostaja predmet razprav. Klinični izidi so odvisni tudi od velikosti rupture, starosti pacienta in trajanja simptomov. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati učinkovitost konzervativnega in kirurškega zdravljenja rupture kit rotatorne manšete Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovni bazi PubMed z uporabo izbranih ključnih besed. Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave, objavljene po letu 2010, v katerih primerjajo konzervativno in kirurško zdravljenje rupture rotatorne manšete. Rezultati: V pregled je bilo vključenih pet randomiziranih raziskav s skupno 696 rameni. V vseh raziskavah je prišlo do klinično pomembnega izboljšanja funkcije ramena in zmanjšanja bolečine tako po konzervativnem kot po kirurškem zdravljenju. Pri majhnih do srednje velikih, predvsem degenerativnih rupturah med pristopoma večinoma ni bilo statistično značilnih razlik. Pri pacientih s popolnimi rupturami je kirurško zdravljenje pogosteje prineslo večje izboljšanje bolečine, funkcije in nekaterih kazalnikov kakovosti življenja. Fizioterapija se je izkazala kot ključni del obeh terapevtskih pristopov. Razprava in zaključek: Konzervativno zdravljenje je učinkovita prva izbira, zlasti pri manjših in degenerativnih rupturah ter pri starejših pacientih, medtem ko ima kirurško zdravljenje večjo vlogo pri obsežnejših rupturah ali pri neuspehu konzervativne terapije. Fizioterapija pomembno vpliva na funkcionalne izide ne glede na izbiro zdravljenja. Odločitev o terapevtskem pristopu mora biti individualno prilagojena glede na velikost rupture, klinično sliko, starost in funkcionalne zahteve pacienta. Za natančnejše klinične smernice so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi in bolj homogenimi vzorci ter daljšim spremljanjem pacientov.</dc:description><dc:publisher>[Z. Klarić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189146</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 168680</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293390851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
