<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv uporabe beljakovinskega hidrolizata pri povečani slanosti hranilne raztopine na pridelek vrtne solate (Lactuca sativa)</dc:title><dc:creator>Dobrinja,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>solata</dc:subject><dc:subject>proteinski hidrolizat</dc:subject><dc:subject>slanostni stres</dc:subject><dc:subject>hidroponska pridelava</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo proučevali vpliv uporabe proteinskega hidrolizata Delfan Plus V in povišane slanosti hranilne raztopine na rast, pridelek ter biokemične lastnosti vrtne solate (Lactuca sativa L.), pridelane v zaprtem hidroponskem sistemu NFT (nutrient film technique). Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri lahko dodatki biostimulanta, ki jih nanesemo foliarno (v koncentraciji 0,1 %) ali prek koreninskega sistema (v koncentraciji 1 %), ublažijo negativne učinke povečane koncentracije soli (40 mM NaCl) in izboljšajo kakovost pridelka. Poskus je potekal v zavarovanem prostoru Centra za proučevanje rasti in razvoja kmetijskih rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Uporabili smo pet enakih NFT-hidroponskih sistemov, v katerih smo spremljali osnovne fizikalno-kemijske parametre okolja in hranilne raztopine. V tehnološki zrelosti smo pobrali rozete solate in izvedli meritve rastnih parametrov (masa rozete, višinain premer rozete), klorofilnega indeksa, nitratov, suhe snovi in prolina kot kazalnika odziva solate na slanostni stres. Ugotovili smo, da je povečana slanost (40 mM NaCl) povzročila za 20 % manjšo povprečno maso rozet solate (382,8 ± 9,9 g) glede na kontrolne rastline (0 mM NaCl), ki so dosegle povprečno maso 482,1  ±  12,0 g. Dodajanje beljakovinskega hidrolizata ni značilno spremenilo masnih in morfoloških parametrov rozet solate. V rastlinah solate, ki smo jim biostimulant dodajali foliarno, je bila vsebnost nitratov značilno večja (2769,2 ± 242,7 mg/kg sveže mase) glede na rastline, ki so bile izpostavljene zgolj slanosti (1352,7 ± 497,0 mg/kg sveže mase) in glede na rastline z dodanim biostimulantom neposredno v hranilno raztopino (1240,1 ± 149,0 mg/kg sveže mase). Vsebnosti suhe snovi in prolina se med obravnavanji nista razlikovali, kar nakazuje, da stres ni bil dovolj intenziven ali pa je bil čas vzorčenja neustrezen.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 07:17:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189121</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 293296</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293516291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
