PREKVALIFIKACIJA ŽENSK ZA DIGITALNO DRUŽBORossi, Maja (Avtor) Dečman, Mitja (Mentor) digitalna rodna vrzelprekvalifikacija ženskinformacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)digitalne kompetenceenakost spolovSlovenijajavne politikeDiplomsko delo obravnava prekvalifikacijo žensk za digitalno družbo kot odziv na digitalno rodno vrzel v Sloveniji in Evropski uniji. Cilj dela je bil ugotoviti, katere ovire ženskam preprečujejo vstop ali obstanek v poklicih na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), katere mednarodne dobre prakse obstajajo na področju digitalnega prekvalificiranja žensk, kako slovenske politike naslavljajo to vprašanje ter kakšna so stališča izbranih slovenskih strokovnjakov glede potreb žensk pri prekvalifikaciji in dolgoročnih rešitev. Uporabljena je bila kombinirana kvalitativna raziskovalna zasnova, ki združuje sistematični pregled literature po standardih PRISMA 2020 s kvalitativno empirično raziskavo, izvedeno prek treh polstrukturiranih intervjujev. Podatki iz intervjujev so bili analizirani s tematsko analizo po vzoru Braun in Clarke. Ugotovitve kažejo, da so ovire za vključevanje žensk v digitalne poklice večplastne in se kažejo na družbeni, samoučinkovitostni, izobraževalni ravni ter na ravni trga dela. Mednarodne dobre prakse, kot sta irski program Women ReBoot in finski Mimmit Koodaa, kažejo, da so za uspešno prekvalifikacijo ključni mentorstvo, praktična naravnanost programov in povezava z delodajalci. Slovenija ima na tem področju vzpostavljene strateške okvire in konkretne programe, vendar ostaja prostor za boljšo medresorsko usklajenost digitalne, izobraževalne in enakostne politike. Izbrani slovenski strokovnjaki poudarjajo, da prekvalifikacija ne sme postati edini odgovor na problem, temveč je potrebna dolgoročna sistemska sprememba izobraževanja in trga dela.20262026-10-01 15:55:05Diplomsko delo/naloga189105VisID: 18993sl