<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv hitrosti ohlajanja po homogenizacijskem žarjenju na preoblikovalnost Al zlitine EN AW 6110A</dc:title><dc:creator>Košir,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinacher,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>EN AW-6110A</dc:subject><dc:subject>homogenizacijsko žarjenje</dc:subject><dc:subject>ohlajanje</dc:subject><dc:subject>vroča deformacija</dc:subject><dc:subject>Gleeble</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali vpliv hitrosti ohlajanja po homogenizacijskem žarjenju na obnašanje aluminijeve zlitine EN AW-6110A pri deformaciji v vročem. Primerjali smo začetno lito stanje ter tri homogenizirana stanja, ohlajena z različnimi hitrostmi hlajenja. Na hitrost hlajenja smo vplivali z različnimi načini hlajenja, kjer smo uporabili hlajenje s turbo hlajenjem z ventilatorji, počasi na zraku in z vodno prho. Iz posameznega homogeniziranega stanja smo pripravili po dva preizkušanca. Preizkuse deformacije v vročem smo izvedli na termomehanskem simulatorju Gleeble 3500 pri dveh temperaturah 390 in 440 °C. Ti temperaturi predstavljata najnižjo in najvišjo temperaturo industrijskega iztiskavanja. Po preizkusih deformacije v vročem smo vzorce vzdolžno prerezali, metalografsko pripravili in pregledali s svetlobnim optičnim mikroskopom.
Pri obeh temperaturah deformacije je vzorec z začetnim litim stanjem dosegel največjo napetost tečenja. Pri temperaturi 390 °C je ta znašala približno 129 MPa, pri temperaturi 440 °C pa približno 108 MPa. Med homogeniziranimi stanji je bila pri temperaturi 390 °C najnižja vrednost največje napetosti tečenja izmerjena pri vzorcu s počasnim ohlajanjem na zraku, približno 88 MPa. Pri temperaturi 440 °C je bila najnižja pri vzorcu hlajenem z vodno prho in je znašala približno 72 MPa. Razlike med posameznimi stanji so bile vidne tudi na svetlobni optični  mikroskopiji metalografije. Ker vrste in deleža sekundarnih faz nismo določali, njihovega vpliva na izmerjene napetosti nismo mogli neposredno potrditi. Pri vsakem pogoju smo izvedli samo en tlačni preizkus, zato rezultatov nismo statistično ovrednotili in smo jih obravnavali predvsem primerjalno.</dc:description><dc:publisher>Ž. Košir</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-01 09:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189078</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118137</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293975043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
