Razporeditev, interakcije z onesnaževali in ekotoksikološki vpliv mikroplastike v Tržaškem zalivuJamšek, Jena (Avtor) Bajt, Oliver (Mentor) Prosen, Helena (Komentor) mikroplastikasedimentmorski organizmifotokemijska razgradnjaorganska onesnaževalaTržaški zalivgenotoksičnostTržaški zaliv kot najbolj severni in polzaprti del Jadranskega morja zaradi svoje plitvosti, omejene izmenjave vodnih mas in intenzivnih antropogenih pritiskov predstavlja okolje z izrazitim potencialom za kopičenje mikroplastike. V prvem delu raziskave smo preučili prostorsko razporeditev in lastnosti mikroplastike v sedimentih ter izbranih morskih organizmih. Mikroplastika je bila potrjena na vseh vzorčevalnih mestih, pri čemer so bile koncentracije v slovenskih sedimentih izrazito višje in bolj heterogene kot v italijanskem delu, zlasti na območjih pristanišč in marin. Prevladovali so sekundarni delci, predvsem vlakna in fragmenti, manjši od 700 µm, sestavljeni iz polietilena, polipropilena in polietilen tereftalata. Vsi analizirani organizmi so vsebovali mikroplastiko, pri čemer so bile najvišje vrednosti ugotovljene pri filtratorjih, kot je sredozemska klapavica, kar potrjuje dostopnost onesnaževala v prehranski verigi. Ugotovitve o prevladi polietilena in polipropilena so služile kot podlaga za drugi del, v katerem smo preučili interakcije med omenjenima polimeroma in izbranimi organskimi onesnaževali. Okoljsko starana mikroplastika je zaradi povečane hrapavosti, poroznosti in prisotnosti polarnih skupin izkazovala večjo adsorpcijsko kapaciteto, ki je odvisna od hidrofobnosti onesnaževala in vrste polimera. Hkrati mikroplastika pomembno spreminja potek fotolize in fotokatalize onesnaževal bodisi z zaviranjem razgradnje bodisi s pospeševanjem nastanka reaktivnih kisikovih zvrsti. V tretjem delu smo preučili toksikološki vpliv na sredozemske klapavice z uporabo poliamidnih vlaken iz ribiških mrež ter nanje adsorbiranega dibutil ftalata in fenantrena. Izpostavljenost tema spojinama je povzročila izrazito inhibicijo aktivnosti acetilholinesteraze, kar potrjuje nevrotoksični potencial, medtem ko je bila pri spojinah, vezanih na mikroplastiko, zaznana zmanjšana akutna toksičnost zaradi manjše biološke dostopnosti. Mikronukleusni test je pokazal zmeren porast genotoksičnih poškodb brez dokazov za trajne okvare. Raziskava tako celovito osvetljuje vlogo mikroplastike pri usodi organskih onesnaževal in njenih vplivih na morske organizme v Tržaškem zalivu.20262026-10-01 08:30:13Doktorsko delo/naloga189063VisID: 10090COBISS_ID: 293230083sl