Položaj deklic v gambijskem izobraževanjuGaber, Anamarija (Avtor) Skubic Ermenc, Klara (Mentor) Podreka, Jasna (Mentor) Gambijaizobraževanje deklicovire pri izobraževanjuspolne neenakostirazredne interakcijeV nalogi sem obravnavala položaj deklic v gambijskem izobraževalnem sistemu. Čeprav se je njihov položaj v zadnjih desetletjih izboljšal, spolne neenakosti na področju izobraževanja v Gambiji še vedno ostajajo in se kažejo na različnih ravneh. Namen naloge je bil raziskati, kako kompleksen preplet ekonomskih, družbenih, kulturnih, izobraževalnih in verskih dejavnikov vpliva na izobraževalne možnosti deklic v Gambiji ter proučiti razredne interakcije z vidika morebitne prisotnosti elementov spolne diskriminacije. V teoretičnem delu sem se najprej posvetila spolu in ključnim izhodiščem za razumevanje spolnih neenakosti ter družbenega položaja žensk, nato sem obravnavala povezanost spola in izobraževanja. V nadaljevanju sem predstavila globalizacijske procese v izobraževanju in jih obravnavala z vidika spola. V zadnjem delu teoretičnega dela sem se osredotočila na širši kontekst Gambije, njen izobraževalni sistem in dejavnike, ki sooblikujejo položaj deklic. Empirični del raziskave je temeljil na dveh medsebojno dopolnjujočih se metodah: polstrukturiranih intervjujih in strukturiranem neudeleženem opazovanju pouka. V polstrukturiranih intervjujih je sodelovalo devet udeleženk, intervjuji so omogočili vpogled v njihovo subjektivno razumevanje izobraževalnih izkušenj. Strukturirano neudeleženo opazovanje 20 učnih enot v izbranem oddelku šestega razreda osnovne šole je omogočilo vpogled v oddelčno dinamiko in interakcije med učiteljicami oziroma učitelji ter učenkami oziroma učenci. Ugotovitve raziskave kažejo, da se izobraževalni položaj deklic v Gambiji postopoma izboljšuje, vendar ostaja kompleksen, saj ga ne oblikuje en sam dejavnik, temveč preplet ekonomskih ovir, družinskih in kulturnih pričakovanj, verskih razlag ter razmer v šolskem okolju. V okviru strukturiranega neudeleženega opazovanja sem beležila pogostost vnaprej določenih oblik interakcij in zapisovala terenske opombe. Frekvenčni podatki so pokazali razmeroma uravnoteženo neposredno pozivanje učenk in učencev k sodelovanju. Dečki so se pogosteje sami priglasili k besedi, deklice pa so bile pogosteje pohvaljene in opozorjene. Analiza terenskih opomb je pokazala posamezne spolno zaznamovane izjave, pričakovanja in prakse, ki kažejo predvsem na spolno stereotipizacijo ter lahko prispevajo k reproduciranju spolnih norm. Spolno zaznamovana pričakovanja so se najizraziteje kazala v predstavah o primernem vedenju, vlogah in domnevnih lastnostih tako učenk kot učencev, več takšnih primerov pa je bilo povezanih z deklicami. Ta pričakovanja so se najpogosteje povezovala s spodobnostjo, telesno zadržanostjo, z moralnostjo, urejenostjo in s tradicionalno predpisanimi vlogami. Skupna analiza frekvenčnih podatkov in terenskih opomb v opazovanem oddelku ni pokazala jasnega vzorca spolne diskriminacije. Intervjuji so pokazali, da je revščina ena najizrazitejših ovir pri izobraževanju deklic. Njihove izobraževalne poti so dodatno zaznamovala družinska pričakovanja in gospodinjske ter skrbstvene obveznosti. Revščina se je pogosto prepletala tudi z otroškimi porokami in zgodnjim materinstvom. Primerjava izobraževalnih poti je pokazala, da so se posledice ovir med sogovornicami razlikovale glede na podporo, ki so je bile deležne. Vse sogovornice so izobrazbo dojemale kot izredno pomembno in jo povezovale z izboljšanjem življenjskega položaja ter možnostjo prekinitve medgeneracijskega kroga prikrajšanosti. Ugotovitve raziskave tako kažejo, da je položaj deklic v gambijskem izobraževalnem sistemu v stanju tranzicije, kjer so že vidne spremembe, vendar popolna enakost še ni dosežena, saj preplet materialnih ovir, družbenih in kulturnih norm ter spolno zaznamovanih pričakovanj še vedno omejuje izobraževalne možnosti deklic.20262026-10-01 07:19:11Magistrsko delo/naloga189018VisID: 635295sl