<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava slikovnih globokih fMRI značilk in značilk povezljivosti pri napovedovanju izražene anksioznosti</dc:title><dc:creator>Jačmenjak,	Vanessa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Emeršič,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Meden,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mirovni fMRI</dc:subject><dc:subject>Regionalna homogenost</dc:subject><dc:subject>Izražena anksioznost</dc:subject><dc:subject>Strojno učenje</dc:subject><dc:subject>Nabor podatkov LEMON</dc:subject><dc:description>Izražena anksioznost je uveljavljen dejavnik tveganja za duševne motnje, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje v mirovanju (rs-fMRI) pa je obetaven vir objektivnih označevalcev. Raziskave so se doslej skoraj izključno osredotočale na funkcijsko povezljivost. Manj raziskano je, ali primerljive informacije vsebujejo tudi lokalne slikovne značilke. To vprašanje obravnavamo na vzorcu 212 udeležencev iz podatkovne zbirke LEMON. Najprej pokažemo, da pasovno filtriranje in normalizacija variance po vokslih v javno dostopni različici podatkov povzročita izgubo diskriminativnosti pri značilki ALFF in skoraj konstantne vrednosti fALFF. ReHo temelji na rangih in je na takšno normalizacijo neobčutljiva, zato ostane edina uporabna slikovna značilka. Na njej ovrednotimo linearne in drevesne modele, metodo podpornih vektorjev ter štiri globoke modele na celotnih tridimenzionalnih mapah. Problem obravnavamo kot napovedovanje zvezne vrednosti in kot klasifikacijo pri klinični meji. Enak postopek uporabimo za dve kontrolni spremenljivki, starost in spol. Obe kontroli sta uspešni. Pri starosti dosežemo R² = 0,546 in pri spolu AUC = 0,786, obakrat pri p &lt; 0,001. Rezultat pri spolu se ohrani tudi znotraj ene starostne skupine, kjer je starost skoraj konstantna, zato značilke vsebujejo vsaj dve neodvisni vrsti bioloških informacij. Pri izraženi anksioznosti enak postopek ne pokaže primerljivega učinka (R² ≈ 0, p = 0,129; AUC = 0,564, p = 0,144), opažene korelacije pa so primerljive z velikostmi učinkov, o katerih poročajo raziskave povezav med možganskimi značilkami in psihološkimi lastnostmi pri bistveno večjih vzorcih. Rezultati zato kažejo na odsoten ali majhen učinek in ne na neustreznost napovednega postopka. Enak postopek uporabimo še za impulzivnost, ki v primerjalni raziskavi nosi večino značilnih rezultatov. Začetna povezava po upoštevanju starosti in spola izgine.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 15:55:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>188983</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 38601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
