<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Epidemiologija dolgega covida</dc:title><dc:creator>Kobal Grum,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgi covid</dc:subject><dc:subject>postcovidno stanje</dc:subject><dc:subject>epidemiologija</dc:subject><dc:subject>psihološka stiska</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:subject>duševno  zdravje</dc:subject><dc:subject>funkcionalna prizadetost</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>biopsihosocialni model</dc:subject><dc:description>Dolgi covid predstavlja pomemben javnozdravstveni in psihološki izziv, ki presega okvir akutne okužbe s SARS-CoV-2. Epidemiološka obravnava vključuje proučevanje razširjenosti, dejavnikov tveganja ter funkcionalnih in psiholoških posledic bolezni. Poglavje poudarja, da epidemiološko razumevanje dolgega covida ni odvisno le od razširjenosti bolezni v populaciji, temveč tudi od tega, kako dolgi covid opredelimo in merimo. Zaradi razlik v definicijah, časovnih pragovih in načinih merjenja se ocene razširjenosti dolgega covida med raziskavami pomembno razlikujejo, kar otežuje primerljivost epidemioloških podatkov. Poseben pomen ima tudi vključevanje funkcionalne prizadetosti in duševnega zdravja v opredeljevanje dolgega covida, saj zgolj prisotnost simptomov ne zajame celotnega bremena bolezni. V reprezentativni raziskavi med delovno aktivnimi odraslimi v Sloveniji, izvedeni leta 2023, je opredeljene kriterije dolgega covida izpolnjevalo 29,5 % udeležencev. Večja razširjenost je bila ugotovljena pri ženskah, mlajših odraslih in osebah z večjo ekonomsko stisko. Med najpogostejšimi simptomi so bili utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, bolečine v mišicah in sklepih, posebej izrazite pa so bile dolgotrajne kognitivne težave in motnje spanja, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje in delovno zmožnost. Poleg tega poglavje izpostavlja, da epidemiološka obravnava dolgega covida ostaja nepopolna, če se omeji zgolj na telesne simptome in ne vključuje tudi psihološkega funkcioniranja, blagostanja ter funkcionalnih posledic. Potrebni so standardizirano epidemiološko spremljanje, multidisciplinarna obravnava in intervencije, ki poleg zmanjševanja telesnih simptomov naslavljajo tudi kognitivno in čustveno funkcioniranje, psihološko blagostanje ter prilagajanje posameznika na dolgotrajne posledice bolezni.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 15:27:30</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>188981</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:616-036.21</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293172995</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 291448323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
