<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv organizacijske klime na zavzetost in zadovoljstvo medicinskih sester</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Anuška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>zavzetost pri delu</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>zdravstvene ustanove</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:description>Delo medicinskih sester na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti poteka v zahtevnem delovnem okolju, v katerem imajo pomembno vlogo odnosi med zaposlenimi, način vodenja, možnosti strokovnega razvoja in samostojnost pri delu. Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv organizacijske klime na zadovoljstvo pri delu in zavzetost medicinskih sester ter preveriti vlogo zadovoljstva pri delu v odnosu med organizacijsko klimo in zavzetostjo.
Raziskava je temeljila na spletnem anketnem vprašalniku, namenjenem medicinskim sestram, zaposlenim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Organizacijska klima je bila merjena z vprašalnikom Raa in Abrahama, zadovoljstvo pri delu z vprašalnikom MSQ-20, zavzetost pa z vprašalnikom UWES-17. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, faktorsko analizo ter regresijsko in mediacijsko analizo.
Rezultati so pokazali, da so vse štiri ugotovljene dimenzije organizacijske klime statistično značilno vplivale na zadovoljstvo pri delu, največji vpliv pa so imeli avtonomija, odprtost in medosebni odnosi. Zadovoljstvo pri delu se je pokazalo kot pomemben dejavnik zavzetosti in je posredovalo pri vplivu vseh dimenzij organizacijske klime na zavzetost. Organizacijska klima in zadovoljstvo sta bolje pojasnila vitalnost in predanost kot vpletenost. Primerjava s poljsko raziskavo je pokazala višje zadovoljstvo pri delu v slovenskem vzorcu.
Prispevek raziskave k praksi je v prepoznanju konkretnih področij organizacijske klime, povezanih z zadovoljstvom pri delu in zavzetostjo medicinskih sester, predvsem avtonomije, odprtosti in medosebnih odnosov, razvoja in strokovne podpore, zaupanja in sodelovanja ter objektivnosti. Raziskava prispeva tudi z empiričnim preverjanjem oblikovanega konceptualnega modela, ki povezuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo pri delu in zavzetost medicinskih sester, ter z uporabo in preverjanjem merskih lestvic v obravnavanem okolju zdravstvene nege. Ugotovitve zdravstvenim ustanovam omogočajo konkretnejše usmerjanje ukrepov na področja delovnega okolja, povezana z večjim zadovoljstvom pri delu in zavzetostjo medicinskih sester.</dc:description><dc:publisher>[A. Ivančič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:25:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188940</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.32:331.101.32(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19053</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293378563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
