<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje zavesti: uporaba kreativnih metodologij za osebnostno rast in refleksijo</dc:title><dc:creator>Majcen,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kenda,	Boštjan Botas	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:subject>vizualne komunikacije</dc:subject><dc:subject>kreativna metodologija</dc:subject><dc:subject>osebna rast</dc:subject><dc:subject>kreativno razmišljanje</dc:subject><dc:subject>samopomoč</dc:subject><dc:subject>delovni zvezek/dnevnik</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje fenomen, kjer posamezniki ostajajo ujeti v lastne vedenjske in miselne vzorce, tudi ko jih prepoznajo kot nekoristne. Izhodiščna teza dela je, da to ni posledica pomanjkanja informacij ali samospoznanja, temveč odsotnosti strukturiranega prehoda med razumevanjem in dejansko spremembo. Teoretični del naloge to vrzel naslovi z izgradnjo interdisciplinarnega okvira, ki združuje filozofijo, kognitivno psihologijo, teorijo narativne identitete ter psihologijo ekspresivnega pisanja in kreativnosti. Iz tega okvira so izpeljani štirje psihološki pogoji za spremembo (radovednost, sočutje do sebe, samoregulacija in samorefleksija), ki so temelj za oblikovanje praktičnega dela naloge.

Naloga nadalje analizira obstoječe primerljive prakse in izdelke na trgu samopomoči ter na podlagi te primerjave identificira, da na trgu manjka izdelek, ki bi imel nizko vstopno stopnjo, visoko oblikovalsko kakovost in psihološko poglobljenost.

Praktični del naloge se poglobi v razvoj delovnega zvezka Osebna arhitektura, vodenega delovnega zvezka za samospoznavanje in zavestno spremembo. Zvezek je strukturiran skozi petfazni model (Opazovanje, Razumevanje, Oblikovanje, Eksperiment in Integracija), kjer vsaka faza aktivira specifičen kognitivni mehanizem in uporabnika postopno vodi od surovega opazovanja lastnega doživljanja k zavestnemu, postopnemu preoblikovanju vedenjskih in miselnih vzorcev. Metodološko se naloga umešča v okvir raziskovanja za oblikovanje (angl. Research for Design), kjer teoretična spoznanja neposredno služijo oblikovnemu procesu.

Delo prispeva k razumevanju, kako lahko oblikovalska disciplina, podprta s psihološko in filozofsko teorijo, naslovi razkorak med samorazumevanjem in spremembo na način, ki se izogne tako klinični patologizaciji kot optimizaciji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:01:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188935</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
