<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določevanje kristalografske teksture aluminijevih zlitin z digitalnim dvojčkom vročega valjanja</dc:title><dc:creator>Janžič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraner,	Jakob	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>vroče valjanje</dc:subject><dc:subject>kristalografska tekstura</dc:subject><dc:subject>SEM-EBSD</dc:subject><dc:subject>numerična simulacija</dc:subject><dc:subject>digitalni dvojček</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo primerjali eksperimentalno določeno in numerično napovedano kristalografsko teksturo aluminijevih zlitin EN AW-1050A, EN AW-3105A in EN AW-5754 po vročem valjanju. Pri vseh treh zlitinah smo spremljali položaje ROB, PREHOD in SREDINA prečnega prereza debeline obdelovanca pravokotno na smer valjanja. Glavni cilj magistrskega dela je bila validacija delovanja numeričnega napovednega modela Impol-Release s primerjavo rezultatov simulacij in eksperimentalnih rezultatov vrstične elektronske mikroskopije z uklonom povratno sipanih elektronov (SEM-EBSD).
V eksperimentalnem delu smo na omenjenih mestih metalografsko analizirali vzorce lite brame, kot začetno stanje in vroče valjanega traku, kot končno stanje. Mikrostrukturo in kristalografsko teksturo smo opazovali in določili z metodo SEM-EBSD. Termo-mehanski del numerične simulacije smo obdelali s programom RollerCoaster, s katerim smo za posamezne prehode valjanja v vročem pridobili podatke o temperaturi, plastični deformaciji in hitrosti deformacije. Te podatke smo skupaj z začetnimi deleži teksturnih komponent iz litega stanja uporabili kot vhodne podatke za model Impol-Release. Z njim smo nato spremljali razvoj mikrostrukture in kristalografske teksture med vročim valjanjem.
Pri primerjavi deleža naključne orientacije kristalnih zrn je bilo odstopanje med eksperimentalno kristalografsko teksturo s SEM-EBSD in napovedano kristalografsko teksturo v sedmih od devetih primerov manjše od 10  %. Najboljše ujemanje smo dobili v SREDINI, večji odstopanji sta bili na ROBU zlitin EN AW-1050A in EN AW-5754. Numerični model je v vseh devetih primerih napovedal višji skupni delež rekristalizacijskih teksturnih komponent od deformacijskih. Rezultati SEM-EBSD so enako razmerje pokazali v osmih primerih. Model je prevlado kubične teksturne komponente (Cube) napovedal v sedmih od devetih primerih, pri čemer sta bili obe odstopanji ponovno na ROBU.</dc:description><dc:publisher>A. Janžič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:00:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188929</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118045</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293776899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
