<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preoblikovalne lastnosti iztiskane aluminijeve zlitine skupine 7xxx za kovanje</dc:title><dc:creator>Erker,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeva zlitina EN AW-7049A</dc:subject><dc:subject>deformacija v vročem</dc:subject><dc:subject>kovanje</dc:subject><dc:subject>tlačni preizkus</dc:subject><dc:subject>krivulje tečenja</dc:subject><dc:subject>Gleeble 3500P</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskali odziv aluminijeve zlitine EN AW-7049A pri deformaciji v vročem. Preizkušanci so bili izdelani iz iztisnjenega materiala. Namen dela je bil ugotoviti, kako temperatura in hitrost deformacije vplivata na napetost tečenja ter določiti pogoje za nadaljnje procese vroče predelave, predvsem s kovanjem. Kemijsko sestavo smo povzeli iz analize uporabljene šarže, termično obnašanje zlitine pa smo preverili z diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC).
Tlačne preizkuse smo izvedli na simulatorju Gleeble 3500P pri temperaturah deformacije 300, 350, 400 in 450 °C, ter hitrostih deformacije 0,01, 0,1, 1 in 10 s⁻¹. Izvedli smo 16 tlačnih preizkusov z različnimi kombinacijami temperature in hitrosti deformacije. Uporabili smo valjaste preizkušance s premerom 10 mm in višino 15 mm. Segrevali smo jih s hitrostjo 3 °C/s, jih pri izbrani temperaturi zadržali 180 s in nato deformirali do končne absolutne prave deformacije |ε| = 1. Rezultati so pokazali, da se z višanjem temperature napetost tečenja zmanjšuje, z večanjem hitrosti deformacije pa povečuje. Največja absolutna vrednost prave napetosti je znašala približno 184 MPa pri temperaturi deformacije 300 °C in hitrosti deformacije 10 s⁻¹, najmanjša pa približno 36 MPa pri temperaturi 450 °C in hitrosti deformacije 0,01 s⁻¹. Za nadaljnje procese vroče predelave, kot je kovanje bi bilo smiselno preveriti temperature deformacije med 400 in 450 °C ter hitrosti deformacije od 0,1 do 1 s⁻¹. Krivulje tečenja niso bile korigirane zaradi trenja v stiku z orodjem in posledičnega sodčkanja vzorce, ter generirane toplote zaradi deformacije in segrevanja med deformacijo, zato smo jih uporabili predvsem za primerjavo posameznih termomehanskih pogojev.</dc:description><dc:publisher>Ž. Erker</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:00:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188923</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118044</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293774083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
