<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv genetske variabilnosti v vnetnih poteh na zdravljenje z obsevanjem pri duktalnem karcinomu in situ</dc:title><dc:creator>Jeram,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričar,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>duktalni karcinom in situ</dc:subject><dc:subject>obsevanje</dc:subject><dc:subject>genetska variabilnost</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:description>Duktalni karcinom in situ (DCIS) je neinvazivna oblika raka dojk. Najpogosteje ga zdravimo z operacijo in dopolnilnim obsevanjem. Obsevanje sicer preprečuje lokalne ponovitve
bolezni, a lahko povzroči akutne in pozne neželene učinke. Pri tem igra pomembno vlogo vnetni odgovor, saj obsevanje sproži nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti, ki poškodujejo
celične makromolekule ter vplivajo na številne celične procese, povezane s celičnim
stresnim odzivom. Bolnice se na zdravljenje z obsevanjem odzivajo različno, na kar bi lahko
vplivala tudi genetska variabilnost v vnetnih poteh.
Z magistrsko nalogo smo želeli preveriti, ali je genetska variabilnost v vnetnih poteh
povezana s pojavom akutnih in poznih neželenih učinkov obsevanja pri bolnicah z DCIS.
V prospektivno longitudinalno raziskavo je bilo vključenih 199 bolnic z DCIS, ki so se
zdravile na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Neželene učinke zdravljenja z obsevanjem
smo spremljali na koži in srcu takoj po obsevanju ter eno leto kasneje. Iz izolirane DNA iz
vzorcev polne krvi bolnic smo s kompetitivno alelno specifično verižno reakcijo s
polimerazo določili prisotnost polimorfizmov v ključnih genih, povezanih z vnetnim
odzivom (CARD8, NLRP3, IL1B, MIR146A, IL6, IL6R, TNF). S pomočjo bioinformatskih
orodij smo preverili, v katerih bioloških procesih sodelujejo izbrani geni in kako interagirajo
med sabo.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da polimorfizma IL6R rs2228145 in IL6 rs1800795
vplivata na pojav akutnih neželenih učinkov na koži po obsevanju. Opazili smo tudi
povezavo med polimorfizmoma rs1143623 in rs16944 v genu IL1B ter verjetnostjo za pozne
neželene učinke. Poleg tega smo opazili povezavo med polimorfizmoma IL1B rs1071676 in
MIR146A rs2910164 ter pojavnostjo akutnih neželenih učinkov na srcu. Naše ugotovitve
podpirajo hipotezo, da genetska variabilnost v vnetnih poteh pomembno vpliva na tveganje
za pojav neželenih učinkov terapije z obsevanjem. Ti rezultati bi lahko doprinesli k
personalizaciji zdravljenja DCIS v prihodnosti. Za dosego tega cilja pa je potrebno izvesti
nadaljnje raziskave, s katerimi bi potrdili povezavo med genetskimi dejavniki in odzivom na
zdravljenje.</dc:description><dc:publisher>[E. Jeram]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 08:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188910</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 575.22:616-006(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130810</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293801987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
