<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza neologizmov v slovenskem prevodu dela Andrzeja Sapkowskega Zadnja želja</dc:title><dc:creator>Guček,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Wtorkowska,	Maria Zofia	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kern,	Boris	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedotvorje</dc:subject><dc:subject>besedotvorni postopek</dc:subject><dc:subject>tvorjenka</dc:subject><dc:subject>neologizem</dc:subject><dc:subject>prevajanje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava slovenski prevod neologizmov v delu Zadnja želja Andrzeja Sapkowskega, ki ga je v slovenščino prevedel Klemen Pisk, v primerjavi s poljskim izvirnikom. Namen je ugotoviti, ali so bili za slovenski prevod uporabljeni enaki besedotvorni postopki in kako zvest izvirniku je prevod. V teoretičnem delu diplomskega dela sprva opredelim besedotvorje ter opišem različne besedotvorne postopke v slovenščini in v poljščini, saj so z njimi tvorjeni neologizmi, nato pa opredelim še sam pojem »neologizem«. Na koncu opišem teorijo prevajanja po Newmarku s poudarkom na prevajanju neologizmov. V praktičnem delu na začetku posamezno analiziram besedotvorni postopek pri 15 neologizmih, ki se pojavijo v delu Zadnja želja. Upoštevani so samo tisti, ki se v izvirniku prvič pojavijo, ne pa tudi tisti, ki so ustaljen del poljskega izročila, a je za njihov slovenski prevod prevajalec vseeno ustvaril neologizme. Istočasno analiziram vsak neologizem in njegov slovenski prevod posebej, ki ju med seboj primerjam. Na koncu praktičnega dela analiziram vseh 15 neologizmov in njihovih prevodov kot celoto, da ugotovim, kateri besedotvorni postopki so bili najpogosteje uporabljeni v obeh jezikih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 07:16:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188878</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 634827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
