<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj in optimizacija spektrofotometrične metode za določanje amonijaka</dc:title><dc:creator>Zidarič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amonijak</dc:subject><dc:subject>Berthelotova reakcija</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrija</dc:subject><dc:subject>razmerje reagentov</dc:subject><dc:subject>interference</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo za dijake</dc:subject><dc:description>Amonijak je na drugem mestu med kemikalijami proizvedenimi po svetu. Večina svetovne proizvodnje amonijaka – skoraj 70 % – se uporablja kot umetno dušikovo gnojilo, saj je dušik nujno hranilo za zdravo rast rastlin, pridelavo sadja in sintezo klorofila. Za večino svetovnih emisij amonijaka so odgovorne antropogene dejavnosti, med drugim kmetijstvo, kurjenje biomase in energetski sektor. 
Za določanje amonijaka se najpogosteje uporabljajo kolorimetrične metode (Berthelotove ali Nesslerjeve) ter titracija in ionsko-selektivne elektrode. V sklopu magistrskega dela sem optimizirala spektrofotometrično salicilatno metodo, ki je modifikacija Berthelotove reakcije, kjer fenol nadomestimo z natrijevim salicilatom. Predhodno sem imela določen optimalni pH in vrstni red mešanja reagentov ter katalizatorja.
Spreminjala sem koncentracije reagentov in katalizatorja ter za različna razmerja merila absorbanco v odvisnosti od časa. Po določitvi pogojev za najhitrejšo reakcijo – 1 mM natrijev hipoklorit, 20 mM natrijev salicilat in 10 mM natrijev nitroprusid, ki je bil raztopljen v 0,1 M natrijevem hidroksidu (skupna koncentracija NaOH je bila 20 mM) – sem preverila, ali s temi pogoji dobimo linearno umeritveno krivuljo za predvidene koncentracije. Določila sem tudi mejo detekcije (0,19 μM NH3) in vpliv interferenc (najbolj vplivajo amini, predvsem trietilamin, in manganovi(II) ioni). Optimizirane reakcijske pogoje se bo uporabilo za izdelavo amonijevega senzorja za določitev koncentracije amonijaka v pretočnem sistemu. 
V sklopu magistrskega dela sem razvila še eksperimentalno delo za dijake, pri katerem dijaki spoznavajo in raziskujejo to metodo za določanje amonijaka ter se učijo o kemijski kinetiki (vplivih na hitrost reakcije) in spektrofotometriji. Pri eksperimentalnem delu dobimo s spektrofotometrom bolj ponovljive in točne rezultate, a ga je mogoče izvesti tudi s pametnim telefonom z aplikacijo Barvni detektor.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 14:05:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188866</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 26042</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
