<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vrednot študentov UL na izbiro zaposlitve v prožnih oblikah dela</dc:title><dc:creator>Vahčič,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Lan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prožne oblike dela</dc:subject><dc:subject>osebne vrednote</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja</dc:subject><dc:subject>osebna rast</dc:subject><dc:subject>finančna stabilnost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo proučuje vpliv osebnih vrednot študentov Univerze v Ljubljani na
naklonjenost prožnim oblikam dela. Raziskava temelji na pregledu domače in tuje
strokovne literature ter empirični raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med
študenti in alumni Univerze v Ljubljani. Hipoteze so bile preverjene z ustreznimi
statističnimi metodami. Rezultati raziskave so pokazali, da sta z naklonjenostjo
prožnim oblikam dela najtesneje povezana usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja ter osebna rast in razvoj. Študenti, ki večji pomen pripisujejo osebni rasti in
učinkovitemu usklajevanju različnih življenjskih področij, so bolj naklonjeni prožnim
oblikam dela. Analiza je pokazala tudi pozitivno povezanost med avtonomijo in
naklonjenostjo prožnim oblikam dela, vendar njen samostojni prispevek ob sočasnem
upoštevanju drugih vrednot ni bil statistično značilen. Finančna stabilnost je bila z
naklonjenostjo prožnim oblikam dela šibko pozitivno povezana, vendar se ob
sočasnem upoštevanju drugih vrednot ni izkazala kot statistično značilen samostojen
dejavnik.
Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju zaposlitvenih preferenc mladih in odpira
možnosti za nadaljnje raziskave o vplivu osebnih vrednot na naklonjenost prožnim
oblikam dela. Ugotovitve predstavljajo uporabno podlago za delodajalce, visokošolske
ustanove in oblikovalce politik pri oblikovanju spodbudnih, prilagodljivih in vključujočih
delovnih okolij, prilagojenih potrebam mladih. Omejitve raziskave so povezane
predvsem z značilnostmi vzorca in načinom zbiranja podatkov. Nadaljnje raziskave bi
lahko ugotovljene povezave preverile in nadgradile na večjem in bolj raznolikem vzorcu
ter z uporabo različnih raziskovalnih pristopov prispevale k bolj poglobljenemu
razumevanju povezav med osebnimi vrednotami in preferencami glede prožnih oblik
dela.</dc:description><dc:publisher>[J. Vahčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 11:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188847</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349.24:005.585(497.4)(043.2)-057.875</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18582</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293353475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
