Vrednotenje scenarijev razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema z optimizacijskim orodjem ekonomskega dispečiranjaDOLINAR, TOMAŽ (Avtor) Gubina, Andrej Ferdo (Mentor) Pečjak, Matej (Komentor) ekonomsko dispečiranjeMILPNEPNbaterijski hranilnikiJEK2optimizacija elektroenergetskega sistemaobnovljivi virielektrična vozilatoplotne črpalkesončne elektrarnehidrologijatrg električne energijeMagistrska naloga obravnava dolgoročni razvoj elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050. Zaradi predvidenega prenehanja obratovanja TEŠ 6, izteka projektne življenjske dobe NEK ter pričakovane rasti končne rabe električne energije zaradi elektrifikacije prometa, ogrevanja in drugih sektorjev je ključno vprašanje prihodnje usmeritve slovenske elektroenergetike. Namen naloge je bil objektivno ovrednotiti različne scenarije razvoja proizvodnih zmogljivosti ter opredeliti njihove ekonomske, okoljske, samooskrbne in sistemske učinke. Za potrebe analize je bil razvit matematični model ekonomskega dispečiranja. Model na urni časovni ravni simulira obratovanje proizvodnih enot, pokrivanje odjema, čezmejno izmenjavo električne energije in presežke ter primanjkljaje proizvodnje. V analizi so bili uporabljeni tehnični, obratovalni in ekonomski podatki proizvodnih enot, ter letni urni profili tehnologij, ki jih ni mogoče dispečirati, med katerimi so sončne in vetrne elektrarne, male hidroelektrarne ter elektrarne na bioplin in biomaso. Upoštevani so bili tudi baterijski hranilniki električne energije, odjem za proizvodnjo vodika, časovni profili čezmejnih prenosnih zmogljivosti, tržnih cen električne energije in hidrologije ter projekcije končne rabe električne energije. Na podlagi izhodišč Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter lastnih projekcij razvoja tehnologij so bili oblikovani različni razvojni scenariji, kot so scenariji obstoječih ukrepov, korigiran scenarij dodatnih ukrepov z jedrsko energijo, korigiran scenarij dodatnih ukrepov z obnovljivimi viri, scenarij nižje prožnosti z malimi modularnimi reaktorji in scenarij visoke prožnosti brez JEK2. Scenariji so bili ovrednoteni z ekonomskimi, okoljskimi, samooskrbnimi in sistemskimi kazalniki. Rezultati kažejo, da scenarij obstoječih ukrepov, ki ne predvideva novih pomembnejših proizvodnih zmogljivosti, dosega najslabše rezultate in za slovenski sistem pomeni visoko uvozno odvisnost. Najvišjo skupno oceno je dosegel korigiran scenarij dodatnih ukrepov z jedrsko energijo, ki temelji na novih jedrskih zmogljivostih ob podpori obnovljivih virov energije, hidroelektrarn, baterijskih hranilnikov in drugih nizkoogljičnih tehnologij. Jedrski scenariji dosegajo najboljše rezultate pri sistemskih kazalnikih in samooskrbi, vendar so povezani z višjimi stroški. Scenariji z večjim deležem sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov so ekonomsko ugodnejši ter dosegajo dobre okoljske rezultate, vendar imajo praviloma slabše sistemske kazalnike. Rezultati hkrati potrjujejo, da lahko obnovljivi viri energije in hranilniki ob zadostnih inštaliranih zmogljivostih pomembno prispevajo k pokrivanju domače porabe električne energije. Razvita metodologija omogoča hitro preverjanje novih predpostavk, pripravo dodatnih scenarijev in izvedbo občutljivostnih analiz. Predstavlja strokovno podlago za nadaljnje raziskave in podporo odločanju o prihodnjem razvoju slovenske elektroenergetike.20262026-09-29 10:10:03Magistrsko delo/naloga188841VisID: 63332sl