<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Diskordanci Prehodnega območja med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi na južnih pobočjih Orlice</dc:title><dc:creator>Kolman,	Tija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvab Rožič,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diskordanci</dc:subject><dc:subject>Glavni dolomit</dc:subject><dc:subject>Biancone apnenec</dc:subject><dc:subject>Litotamnijski apnenec</dc:subject><dc:subject>sedimentološka</dc:subject><dc:description>Namen raziskovalne naloge je bil s podrobno sedimentološko analizo raziskanega zaporedja na južnih pobočjih Orlice prispevati k boljšemu razumevanju stratigrafskega in strukturnega razvoja območja jugovzhodne Slovenije. Posnetega je bilo 35 metrov detajlnega sedimentološkega profila vzdolž cestnega odseka na Vrhovnici. 
Profil je razdeljen v tri litostratigrafske enote, ki so med seboj ločene z dvema diskordancama. Ti nakazujeta na večfazno prekinitev sedimentacije na obravnavanem območju. Najstarejšo enoto na profilu predstavlja Glavni dolomit, ki ga opisujeta mikrofaciesa drobnozrnat dolomit in mikrokristalen dolomit z intenzivno piritizacijo. Definirata ga zrna drobnozrnatega, neplanarnega dolomita. Prvotna struktura kamnin je zaradi izrazite poznodiagenetske dolomitizacije povsem zabrisana. V vzorcih se pogosto pojavljajo nepravilna oksidacijska polja, ki nakazujejo ostanke bioturbacije, ter pojavljanje nepresevnih mineralov pirita. Nad Glavnim dolomitom je z diskordanco odloženo zaporedje Biancone apnenca, ki ga karakterizira mikrofacies delno dolomitiziran mudstone z minerali dolomita unimodalnih oblik, ki so razpršeni znotraj mikritne osnove. Prav tako je v teh zbruskih prepoznan proces piritizacije, ki je bolj zgoščena ob območjih bioturbacije. Drugi mikrofacies, ki se pojavlja je peloidni bioklastični packstone. Ta je laminiran, v njem pa prevladujejo radiolarji, spikule spongijev in peloidi. Zaporedje Biancone apnenca pod kotom odreže kotna diskordanca, nad katero leži Litotamnijski apnenec. Mikrofacielno je ta razdeljen v tri skupine; bioklastični rudstone s posameznimi velikimi klasti, intraklastični rudstone in bioklastični grainstone. Vsi trije tipi vsebujejo enako osnovno združbo fosilnih ostankov, le da se delež posameznih zrn po mikrofaciesih nekoliko spreminja, prav tako pa se spreminja tudi velikosti bioklastičnih zrn znotraj skupine. Mikrofaciesi Litotamnijskega apnenca tako odražajo dinamične hidrodinamske razmere neogenskega plitvovodnega okolja.
Raziskovalna naloga potrjuje večfazne prekinitve sedimentacije, ki zaznamujejo prehod iz plitvovodnega v globjevodno okolje ter kasnejšo neogensko transgresijo in s tem dopolnjuje razumevanje tektonsko-sedimentacijskega razvoja ter regionalnih stratigrafskih vrzeli v Prehodnem območju med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi.</dc:description><dc:publisher>T. Kolman</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 09:00:47</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>188833</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117983</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293671171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
