<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Perfekcionizem pri nadarjenih učencih v zadnjem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Ovsenek,	Ajda Emma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc Maver,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nadarjeni učenci</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>socialno okolje</dc:subject><dc:subject>zaznana pričakovanja odraslih.</dc:subject><dc:description>Nadarjeni učenci poleg visokih kognitivnih sposobnosti pogosto izkazujejo tudi specifične značilnosti na motivacijskem in socialno‑čustvenem področju, med katerimi pomembno mesto zavzema perfekcionizem. Ta se lahko izraža v prilagojenih oblikah, ki spodbujajo izjemne dosežke v smislu realne težnje k popolnosti, ali v neprilagojenih oblikah, ki učenca preobremenijo ter vodijo v različne psihološke stiske in težave.  Namen te kvantitativne raziskave je bil ugotoviti, kako je perfekcionizem, merjen na dveh dimenzijah (vase usmerjeni perfekcionizem in družbeno predpisani perfekcionizem), izražen pri starejših nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi sošolci ter analizirati razlike glede na spol, razred in zaznana pričakovanja odraslih o delu in dosežkih nadarjenih. Rezultati so pokazali, da nadarjeni učenci dosegajo višje vrednosti vase usmerjenega perfekcionizma, hkrati pa se pri njih izraziteje pojavlja tudi družbeno predpisani perfekcionizem. Posebej pomembna je ugotovitev o pozitivni povezanosti med zaznanimi pričakovanji odraslih in perfekcionizmom, kar potrjuje pomembno vlogo socialnega okolja za zdrav psihosocialni razvoj učencev. Analiza po razredih je pokazala, da se razlike med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci najprej pojavijo na ravni vase usmerjenega perfekcionizma, kasneje pa tudi na ravni družbeno predpisanega perfekcionizma. Ugotovljene so bile tudi razlike glede na spol, pri čemer so nadarjene deklice izkazovale višje ravni družbeno predpisanega perfekcionizma. Rezultati raziskave poudarjajo, da perfekcionizem pri nadarjenih učencih ni zgolj individualna značilnost, temveč je pomembno pogojen z vplivi socialnega okolja. Izsledki imajo pomembne implikacije za pedagoško prakso, saj opozarjajo na potrebo po celostnem pristopu pri spodbujanju nadarjenih učencev, ki poleg kognitivnega razvoja vključuje tudi podporo na socialno‑čustvenem področju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-27 08:30:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188782</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213020</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
