Raziskovanje učiteljevih faz šolske interpretacije pri pouku književnostiMartinčević, Mateja (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) pouk književnostifaze šolske interpretacijeinterpretativno branjerazredni poukMagistrsko delo se osredotoča na faze šolske interpretacije literarnega besedila pri pouku književnosti. Namen dela je raziskati, kako učitelji razrednega pouka načrtujejo in izvajajo priporočen model faz šolske interpretacije, ki ga predlaga učni načrt, koliko časa in poudarka mu namenijo, kakšno vlogo imajo pri tem učitelj in učenci, katere metode uporabljajo učitelji v posameznih fazah, kako poteka interpretativno branje, kako se uresničujejo zastavljeni učni cilji ter kaj o fazah menijo učitelji. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča slovenščine kot učnega predmeta, didaktike, tradicionalnega in komunikacijskega pouka književnosti, sam pouk književnosti, cilji, učne metode in učiteljeva vloga. Posebna pozornost je namenjena posameznim fazam šolske interpretacije, in sicer uvodni motivaciji, napovedi besedila in njegovi umestitvi, interpretativnemu branju, premoru po branju in izražanje doživetij, izražanju doživetij z analizo, sintezo in vrednotenjem ter ponovnemu branju in novim nalogam. Empirični del temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih postopkov. V raziskavi je sodelovalo dvajset učiteljev razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2025/2026 poučevali književnost. Podatki so bili zbrani z analizo učnih priprav, neposrednim opazovanjem pouka s pomočjo opazovalne sheme ter strukturiranimi intervjuji vseh sodelujočih učiteljev. Rezultati kažejo, da skoraj vsi učitelji sledijo modelu faz šolske interpretacije, pri čemer se posamezne faze razlikujejo glede na pojavnost, poudarjenost in časovni okvir, ki jim je namenjen. Učitelji faze premora po branju in izražanje doživetij niso uvrščali med ključne, njeno manj dosledno izvajanje pa lahko omejuje priložnosti učencev za neposreden osebni odziv na prebrano besedilo. Učiteljeva in učenčeva vloga se skozi faze spreminja. V posameznih fazah so uporabljene različne učne metode. Faza interpretativnega branja je bila vedno prisotna in izrazito poudarjena, učitelj pa je pri tem nastopal kot bralni model. Učni cilji so bili praviloma jasno izraženi v pripravi in preverjeni, učenci pa so bili pri njihovem usvajanju aktivni. Analiza intervjujev kaže, da učitelji faze šolske interpretacije večinoma razumejo kot pomembno usmeritev pri pripravi na pouk književnosti. Analiza ugotovitev raziskave kaže, da se teoretična izhodišča komunikacijskega pouka književnosti in faz šolske interpretacije uresničujejo v pedagoški praksi. Rezultati hkrati opozarjajo na manj dosledno izvajanje faze premora po branju in izražanja doživetij, kar zmanjšuje zmožnost učenčevega neposrednega odziva na prebrano besedilo. Model faz šolske interpretacije se kaže kot pomemben in prilagodljiv didaktični okvir za načrtovanje in izvajanje pouka književnosti.20262026-09-27 08:30:24Magistrsko delo/naloga188781VisID: 213019sl