Starostniki na robu: izkušnje in zaznave starostnikov z nizkim socialno-ekonomskim statusom in njihove strategije spoprijemanjaPlesničar, Nika (Avtor) Sande, Matej (Mentor) revščinastarostnikisocialna izključenostnizek socialno-ekonomski statusRevščina pri starostnikih je v slovenskem prostoru pogosto spregledana tema, saj obstoječa literatura pogosto obravnava le zdravstveni vidik, subjektivna izkušnja revščine pa ostaja neraziskana. Statistika revščino prikazuje le kot številko, dejansko življenje ljudi, ki živijo pod pragom revščine, pa ostaja skrito. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako nizek dohodek ter posledično nizek socialno-ekonomski status vplivata na življenje starostnikov in kako se z njim soočajo. V teoretičnem delu opredeljujem revščino in socialno izključenost, prag tveganja revščine v Sloveniji, pokojninski sistem in pokojninsko reformo, značilnosti starosti in staranja ter revščino starejših na več ravneh. V empiričnem delu svoje raziskave sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop in izvedla devet polstrukturiranih intervjujev s starostniki, starimi med 65 in 78 let, ki so aktivno vključeni v Škofijsko karitas Ljubljana ter preko organizacije redno prejemajo pomoč. Za namen raziskave sem uporabila namensko vzorčenje, podatke pa sem kasneje obdelala s pomočjo kodiranja. Rezultati raziskave kažejo, da revščina pri starostnikih ni omejena le na pomanjkanje materialnih dobrin, vendar je prisotna na vseh področjih njihovega življenja. Udeleženci v raziskavi so bili prisiljeni tekom življenja razviti različne strategije soočanja, da so lahko preživeli, najbolj pa jih tekom življenja obremenjujejo nepredvidljivi stroški. Finančna negotovost se pri intervjuvanih starostnikih odraža v motnjah spanca, depresiji, tesnobi, pomanjkanju apetita idr. Mnogi zaradi revščine ne morejo upoštevati navodil zdravnikov, kar posledično zelo ogroža njihovo zdravje. Nizki dohodki pomembno vplivajo na socialne odnose, saj se udeleženci socialnim situacijam raje izmikajo, ker se zavedajo, da v njih ne morejo participirati enako kot njihovi sovrstniki. V življenju starostnikov je pogosto prisotna stigma, z njo pa se soočajo s prikrivanjem, osamljenostjo, s selektivnim izbiranjem družbe ter z normalizacijo svojega lastnega življenjskega položaja. Pri intervjuvanih se je, zaradi specifičnosti vzorca, kot osrednji vir pomoči najpogosteje pojavljala Škofijska karitas, pogosto pa so pri zaprositvi za pomoč navajali administrativne ovire, nepredvidljivost pomoči, neinformiranost zaposlenih ter pomanjkanje informacij o stvareh, ki bi jim lahko bile dostopne. Ugotovitve moje raziskave potrjujejo, da je revščina res večdimenzionalna, ter nakazujejo, da starostniki ne potrebujejo razkošja, le predvidljivost in stabilnost v starosti. Magistrsko delo odpira prostor za socialno pedagogiko, ki lahko s svojimi temeljnimi koncepti in vrednotami prispeva k izboljšanju položaja starostnikov z nizkim socialno-ekonomskim statusom.20262026-09-27 08:30:19Magistrsko delo/naloga188780VisID: 213018sl