<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Toplotne lastnosti visokokakovostnega jekla za protibalistično zaščito</dc:title><dc:creator>Miladinovska,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčelj,	Milan	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>visokotrdna jekla za protibalistično zaščito</dc:subject><dc:subject>toplotna prevodnost</dc:subject><dc:subject>temperaturna prevodnost</dc:subject><dc:subject>metoda Hot Disk TPS</dc:subject><dc:subject>gostota.</dc:subject><dc:description>Osnovni namen magistrskega dela je bil določiti toplotne lastnosti in kemijsko sestavo ter ovrednotiti mikrostrukturo visokotrdnih jekel za protibalistično zaščito PROTAC 500, PROTAC 550 in PROTAC 600, največjega slovenskega proizvajalca jekla SIJ Acroni d.o.o., na temperaturnem območju od sobne temperature do 400 °C. 
Toplotna in temperaturna prevodnost ter specifična toplota so bile določene z metodo tranzientnega planarnega toplotnega vira (TPS) z instrumentom Hot Disk TPS 2200. Gostota je bila določena s klasično Arhimedovo metodo v vodi in z avtomatizirano napravo Densitec v silikonskem olju. Mikrostruktura jekla je bila analizirana z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), kemijska sestava pa določena z energijsko disperzijsko rentgensko spektroskopijo (EDS). Pri določanju gostote se je klasična Arhimedova metoda v vodi izkazala za stabilnejšo in ponovljivejšo od avtomatizirane naprave Densitec v silikonskem olju, ki je zaradi viskoznosti medija sistematično precenjevala vrednosti za do 2,26 %. 
 Pri sobni temperaturi je imelo jeklo PROTAC 500 najnižjo toplotno prevodnost, približno 19 W/(m·K), in temperaturno prevodnost, približno 5,2 mm²/s. Najvišji vrednosti sta bili določeni za jeklo PROTAC 550, približno 29 W/(m·K) za toplotno prevodnosti in 7,7 mm²/s za temperaturno prevodnost. Do temperature 400 °C ni bil ugotovljen enoten trend spreminjanja toplotne prevodnosti vseh treh jekel. Dokazan je bil tudi izrazit vpliv specifične toplote na izračun temperaturne prevodnosti, kar je pokazalo potrebo po upoštevanju njene temperaturne odvisnosti pri meritvah pri povišanih temperaturah. Z vrstično elektronsko mikroskopijo je bila pri vseh treh jeklih ugotovljena popuščena martenzitna mikrostruktura, sestavljena iz finih martenzitnih letev. Energijska rentgenska spektroskopija je potrdila razlike v kemijski sestavi matice in sekundarnih faz ter pri jeklu PROTAC 550 prisotnost delcev, obogatenih s titanom in niobijem. Dobljeni rezultati so dopolnili podatke o toplotnih lastnostih visokotrdnih jekel za protibalistično zaščito ter omogočili primerjavo njihovega toplotnega vedenja pri povišanih temperaturah.</dc:description><dc:publisher>J. Miladinovska</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 09:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188725</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117920</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293645571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
