<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oprimiranje procesa toplotne obdelave feritnega nerjavnega jekla</dc:title><dc:creator>Križaj,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robič,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčelj,	Milan	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>feritno nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>debela pločevina</dc:subject><dc:subject>vroče valjanje</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>natezna trdnost</dc:subject><dc:subject>raztezek.</dc:subject><dc:description>Jeklo X6Cr17 oziroma AISI 430 ali W. Nr. 1.4016 spada med feritna nerjavna jekla, za katera je značilno, da vsebujejo od 16 do 18 mas. % kroma.
Namen diplomske naloge je bil določiti najprimernejšo kombinacijo režima vročega valjanja v kombinaciji s toplotno obdelavo feritnega nerjavnega jekla vrste X6Cr17, W. Nr. 1.4016, izdelanega v obliki jeklene debele pločevine najširših formatov v proizvodnem programu SIJ Acroni d. o. o. Cilj raziskave je bil z optimizacijo tehnoloških parametrov vročega valjanja in toplotne obdelave doseči zahtevane mehanske in mikrostrukturne lastnosti žarjene nerjavne pločevine, opredeljene v standardu SIST EN 10088-2:2015 in ASTM A240/240M-14. Poseben poudarek je bil namenjen doseganju in izboljšanju natezne trdnosti Rm ter raztezka A50, ki je bil v procesu predelave na regularni jekleni debeli pločevini mejen ali celo neustrezen. 
V okviru eksperimentalnega dela je bilo poleg industrijskega vročega preoblikovanja na vzorcih predhodno vroče valjane debele pločevine izvedenih več različnih laboratorijskih toplotnih obdelav, s katerimi je bil proučevan vpliv temperature na končne lastnosti materiala. Preiskave so obsegale klasično žarjenje pri temperaturah med 770 °C in 830 °C. Vpliv posameznih pogojev toplotne obdelave v kombinaciji s predhodnim vročim valjanjem je bil ovrednoten na podlagi doseženih mehanskih lastnosti in sprememb mikrostrukture.
Najvišje vrednosti natezne trdnosti Rm 517 MPa in 531 MPa ter raztezek A50 29,5 % in 30,5 % so bile izmerjene na vzorcih, kjer bila izvedena prekinitev pred zadnjimi prehodi vročega valjanja in žarjenje na temperaturi 830 °C/30 ur z ohlajanjem v peči.</dc:description><dc:publisher>M. Križaj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 09:00:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188723</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 293772035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
