<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tabor v naravi kot pristop dela z mladostniki s kompleksnimi stiskami</dc:title><dc:creator>Rozman,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialno delo z mladostniki</dc:subject><dc:subject>tabori</dc:subject><dc:subject>tabori v naravi</dc:subject><dc:subject>kompleksne stiske</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>odnosno delo</dc:subject><dc:subject>povezanost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala pomen tabora v naravi kot pristopa dela z mladostniki s kompleksnimi stiskami. V teoretičnem delu sem predstavila značilnosti mladostništva in kompleksnih stisk mladostnikov ter osvetlila omejitve obstoječih institucionalnih oblik podpore. Posebno pozornost sem namenila skupnostnemu pristopu, doživljajski pedagogiki in taborom v naravi kot pristopu, ki omogoča vzpostavljanje odnosov, participacijo, prevzemanje odgovornosti ter učenje skozi neposredno izkušnjo. Predstavila sem tudi vlogo strokovnih delavcev v takšnem okolju in pomen skupnosti pri podpori mladostnikom. Empirični del je bil namenjen raziskovanju, kako tabor v naravi kot skupnostni pristop prispeva k podpori mladostnikov s kompleksnimi potrebami in kakšen pomen ima pri tem vloga strokovne ekipe. Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke sem zbirala z opazovanjem z udeležbo na poletnem taboru in s petimi polstrukturiranimi intervjuji z udeleženci tabora, tako mladostniki kot tudi člani strokovne ekipe. Zbrane podatke sem analizirala z metodo kvalitativne tematske analize s pomočjo procesa kodiranja.
Rezultati raziskave kažejo, da udeleženci institucionalno obravnavo doživljajo kot razdrobljeno, birokratsko usmerjeno in premalo odzivno na njihove individualne potrebe. Kot ključne pomanjkljivosti izpostavljajo nestabilnost odnosov, pomanjkanje participacije in občutek, da pravila pogosto prevladajo nad odnosom. V nasprotju s tem tabor v naravi predstavlja prostor, v katerem se skozi skupnost, medsebojno podporo, soustvarjanje vsakdanjega življenja, stik z naravo in izkustveno učenje vzpostavljajo občutki pripadnosti, sprejetosti, varnosti ter odgovornosti. Udeleženci razvijajo socialne veščine, pridobivajo večjo samozavest, samostojnost in zaupanje vase ter v druge. Raziskava kaže tudi, da ima strokovna ekipa na taboru drugačno vlogo kot v institucionalnih okoljih. Iz vloge nadzornika prehajajo v vlogo spremljevalca ter z mladostniki soustvarjajo skupnost, gradijo odnose in jim omogočajo prostor za aktivno udeležbo. Takšen način dela bistveno prispeva tudi k osebni in strokovni rasti ekipe.
Ugotovitve raziskave kažejo, da tabor v naravi predstavlja prostor drugačne podpore mladostnikom s kompleksnimi stiskami, ki lahko dopolnjuje obstoječe institucionalne oblike obravnave, hkrati pa v nekaterih svojih značilnostih predstavlja njihov kontrast. Njegova največja vrednost se kaže v izgradnji odnosov, skupnosti in izkušenj, ki mladostnikom omogočajo razvoj občutka pripadnosti, opolnomočenja in jim daje možnost, da lahko aktivno prispevajo k skupnosti. Raziskava odpira tudi širši razmislek o prenosu načel skupnostnega pristopa in odnosnega dela v prostor institucionalne obravnave mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>E. Rozman</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 08:30:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188711</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.54(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213000</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292951043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
