<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izvršilnih funkcij na fonološko zavedanje pri predšolskih otrocih in učencih prvega in drugega razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fonološko zavedanje</dc:subject><dc:subject>izvršilne funkcije</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>učenci prvega in drugega razreda</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava razvitost fonološkega zavedanja in medsebojno povezanost izvršilnih funkcij v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju ter povezanost med obema razvojnima področjema. Namen raziskave je bil celostno preučiti razvitost fonološkega zavedanja in izvršilnih funkcij pri predšolskih otrocih ter učencih prvega in drugega razreda osnovne šole, preveriti povezanost med tema področjema ter analizirati vlogo starosti, spola in prisotnosti zgodnjih znakov disleksije. Poseben poudarek je bil namenjen preverjanju, ali posamezna področja izvršilnega funkcioniranja prispevajo k pojasnjevanju razlik v razvitosti fonološkega zavedanja.
Teoretični del magistrskega dela temelji na sodobnih razvojno-kognitivnih in nevropsiholoških modelih, ki fonološko zavedanje opredeljujejo kot ključno predbralno spretnost za uspešno začetno opismenjevanje, izvršilne funkcije pa kot večdimenzionalen konstrukt kognitivno-regulacijskih procesov, ki omogočajo usmerjanje pozornosti, načrtovanje, nadzor vedenja in prilagajanje zahtevam okolja. Posebna pozornost je namenjena razvojnim modelom fonološkega zavedanja ter modelom izvršilnih funkcij, zlasti delu Dawsonove in Guareja, ob tem pa tudi razumevanju vloge posameznih komponent izvršilnega funkcioniranja, predvsem delovnega spomina, inhibicije in kognitivne regulacije, pri izvajanju zahtevnejših nalog fonološkega zavedanja.
Empirični del raziskave je bil zasnovan kvantitativno. V vzorec je bilo vključenih 60 otrok, razdeljenih glede na starostno obdobje (predšolski otroci, učenci prvega in drugega razreda) ter glede na prisotnost zgodnjih znakov disleksije. Fonološko zavedanje je bilo ocenjeno s preizkusom fonološkega zavedanja, izvršilne funkcije pa z vprašalnikom CHEXI. Podatki so bili analizirani z uporabo opisne statistike, t-preizkusov, analize variance, korelacijske in hierarhične regresijske analize.
Rezultati so pokazali, da se razvitost fonološkega zavedanja s starostjo in šolskim napredovanjem statistično značilno povečuje, pri čemer so bile najizrazitejše razlike zaznane na fonemski ravni. Pri izvršilnih funkcijah, ocenjenih z vedenjskim vprašalnikom CHEXI, so bile ugotovljene izrazite individualne razlike, medtem ko med starostnimi skupinami niso bile potrjene statistično pomembne razlike. Spol se ni izkazal kot pomemben dejavnik pri razvitosti fonološkega zavedanja ali izvršilnih funkcij, razen pri komponenti inhibicije in uravnavanja čustev, kjer so dečki izkazovali več težav. Najizrazitejše razlike so se pokazale glede na prisotnost zgodnjih znakov disleksije. Otroci z zaznanimi zgodnjimi znaki disleksije so dosegali nižje rezultate na vseh ravneh fonološkega zavedanja ter izkazovali več težav na področju izvršilnega funkcioniranja, zlasti pri delovnem spominu in načrtovanju. Korelacijske analize so pokazale statistično pomembno povezanost med fonološkim zavedanjem in izvršilnimi funkcijami, pri čemer je bila povezanost najmočnejša pri komponentah, povezanih z delovnim spominom. Regresijska analiza je pokazala, da sta starost in prisotnost zgodnjih znakov disleksije najpomembnejša napovednika razvitosti fonološkega zavedanja v obravnavanem vzorcu, medtem ko izvršilne funkcije po vključitvi teh dejavnikov niso dodatno pomembno prispevale k pojasnjevanju razlik v fonološkem zavedanju.
Ugotovitve magistrskega dela poudarjajo pomen celostnega razumevanja razvoja fonološkega zavedanja v povezavi s širšimi kognitivno-regulacijskimi procesi ter prispevajo k boljšemu razumevanju razvojnih tveganj v obdobju začetnega opismenjevanja. Rezultati ponujajo pomembne usmeritve za vzgojno-izobraževalno in specialnopedagoško prakso, zlasti na področju zgodnjega prepoznavanja otrok z razvojnimi tveganji ter oblikovanja celostnih pristopov k podpori otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.</dc:description><dc:publisher>G. Kovačič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 08:30:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188709</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376.1:81'344(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 212998</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292946179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
