<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odpredpisovanje zaviralcev protonske črpalke pri bolnikih s pljučnim rakom</dc:title><dc:creator>Japelj,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Lea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odpredpisovanje</dc:subject><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>zaviralci protonske črpalke</dc:subject><dc:subject>zaviralci imunskih kontrolnih točk</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled sistematičnih pregledov</dc:subject><dc:subject>analiza preživetja</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>presečna raziskava</dc:subject><dc:subject>prospektivna raziskava izvedljivosti</dc:subject><dc:description>Izpostavljenost zaviralcem protonske črpalke (ZPČ) ob uvedbi zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) je povezana s krajšim celokupnim preživetjem bolnikov s pljučnim rakom, pri čemer predstavljajo enega od možnih mehanizmov spremembe črevesne mikrobiote. V disertaciji smo preučevali značilnosti izpostavljenosti ZPČ kot pomembnega dejavnika, povezanega s celokupnim preživetjem pri bolnikih s pljučnim rakom, zdravljenih z ZIKT, ter ocenili, ali je odpredpisovanje ZPČ za bolnike sprejemljivo in izvedljivo med diagnostično obravnavo pljučnega raka.
V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 391 bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim pljučnim rakom (rNDPR), zdravljenih z ZIKT, in ugotovili, da sta s krajšim celokupnim preživetjem povezani tako izpostavljenost ZPČ v obdobju 30 dni pred uvedbo ZIKT ali 30 dni po le-tej kot tudi intenzivnost izpostavljenosti ZPČ v obdobju od enega leta pred uvedbo ZIKT do 30 dni po le-tej. V presečno raziskavo smo vključili 542 bolnikov z rakom ter pokazali, da je pripravljenost za odpredpisovanje zdravil visoka in povezana z vključenostjo bolnikov v odločanje o zdravljenju z zdravili. Med bolniki s torakalnimi raki jih je bilo 78 od 82 (95,1 %) pripravljenih opustiti vsaj eno zdravilo, ki ni namenjeno zdravljenju raka, 54 od 70 (77,1 %) uporabnikov ZPČ pa je bilo pripravljenih opustiti ZPČ, če bi jim to svetoval zdravnik. Intervjuji z zdravniki družinske medicine so pokazali, da so za podporo odpredpisovanju ZPČ ključni sodelovanje s farmacevti, jasne usmeritve, digitalna podpora, izobraževanje in ozaveščanje o tveganjih dolgotrajne uporabe. V prospektivno raziskavo izvedljivosti odpredpisovanja ZPČ smo vključili 101 uporabnika ZPČ, sprejetega na diagnostično obravnavo pljučnega raka. Odpredpisovanje ZPČ smo izvedli pri 62 bolnikih (61,4 %), predlaganemu načinu zdravljenja pa je po 30 dneh sledilo 78,2 % dosegljivih bolnikov in 68,9 % po 90 dneh. 
Ugotovitve potrjujejo, da je izpostavljenost ZPČ povezana s krajšim preživetjem bolnikov z rNDPR, zdravljenih z ZIKT, ter zagotavljajo trdno utemeljitev in praktične usmeritve za odpredpisovanje neprimerno predpisanih ZPČ med diagnostično obravnavo pljučnega raka, še pred morebitno uvedbo sistemskega zdravljenja raka.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 07:16:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188692</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 41530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
