<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovnoterapevtska obravnava glasbenikov z bolečino in poškodbo zgornjega uda</dc:title><dc:creator>Kašnar,	Hanna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>pregled literature</dc:subject><dc:subject>glasbeni instrumenti</dc:subject><dc:subject>zgornja ekstremiteta</dc:subject><dc:subject>mišično-skeletno obolenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Igranje glasbenega instrumenta profesionalnim glasbenikom predstavlja osrednjo življenjsko okupacijo, ki vključuje velike telesne obremenitve. Dolgotrajno izvajanje ponavljajočih se gibov in vzdrževanje prisilnih drž med igranjem glasbila povečujeta tveganje za nastanek poškodb in bolečin v zgornjem udu, kar lahko negativno vpliva na zdravje, poklicno delovanje in kakovost življenja glasbenikov. Delovna terapija ima pri tem pomembno vlogo, saj glasbenike obravnava celostno, tako iz biomehanskega kot tudi psihosocialnega vidika s poudarkom na uvajanju ergonomskih prilagoditev glasbila, okolja in tehnike igranja ter podporo pri vzpostavljanju okupacijskega ravnovesja. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti, kako sta v znanstveni in strokovni literaturi opredeljeni delovnoterapevtska obravnava  glasbenikov z bolečino ali poškodbo zgornjega uda in vloga delovnih terapevtov. Metode dela: Izveden je bil pregled tuje znanstvene in strokovne literature v treh mednarodno priznanih podatkovnih bazah: CINAHL, ProQuest Dissertations and Theses Global in PubMed. Vključene so bile raziskave v angleškem jeziku, ki obravnavajo delovno terapijo pri študentih glasbe in profesionalnih glasbenikih z bolečino ali poškodbo zgornjega uda, povezano z igranjem glasbenega instrumenta. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet raziskav. Glede na analizo raziskav smo oblikovali pet kategorij: holističen in na uporabnika usmerjen pristop, ocenjevanje izvajanja okupacije, psihosocialni vidik delovnoterapevtske obravnave, biomehanski vidik delovnoterapevtske obravnave in ergonomske prilagoditve glasbenih instrumentov. Razprava in zaključek: Delovnoterapevtska obravnava glasbenikov z bolečino ali poškodbo zgornjega uda ni usmerjena le na fizično rehabilitacijo, ampak uspešno povezuje tako biomehanske kot tudi psihosocialne dejavnike in glasbenike obravnava celostno. Z uporabo različnih ocenjevalnih instrumentov delovni terapevti pridobijo celosten vpogled v težave pri izvajanju okupacije, kar omogoča ustreznejše načrtovanje obravnave. Izvajanje intervencij za zmanjševanje bolečine, ponovno vzpostavljanje ravni igranja pred poškodbo, uvajanje ergonomskih prilagoditev, učenje ustreznih igralnih navad, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in obvladovanje stresa so pomembna za varno, samostojno in učinkovito vrnitev k igranju glasbenega instrumenta. Za dolgoročno ohranjanje zdravja, preprečevanje ponovnega pojava težav ter zagotavljanje varnega in učinkovitega izvajanja glasbene okupacije je pomembno vključevanje delovnih terapevtov v preventivne programe že tekom izobraževanja glasbenikov.</dc:description><dc:publisher>[H. Kašnar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188657</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165904</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292463619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
