<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetna inteligenca med študijem delovne terapije: priložnosti in izzivi</dc:title><dc:creator>Gliha,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>študenti delovne terapije</dc:subject><dc:subject>etični vidiki</dc:subject><dc:subject>digitalna pismenost</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Umetna inteligenca v zadnjih letih pomembno vpliva na področje zdravstva in izobraževanja. Njen razvoj spreminja načine učenja, dostopanja do informacij, opravljanja študijskih nalog ter pripravo na klinično prakso. Študenti delovne terapije orodja umetne inteligence vse pogosteje uporabljajo za različne študijske namene. Njihova uporaba lahko prispeva k večji učinkovitosti študijskega procesa, vendar hkrati odpira vprašanja o zanesljivosti informacij, etični uporabi in vpliva na kritično mišljenje. Namen: Raziskovali smo, kako študentje delovne terapije uporabljajo umetno inteligenco med študijem. Zanimalo nas je, kakšne so njihove izkušnje in odnos do uporabe umetne inteligence ter kako dojemajo etične vidike in prihodnje vključevanje umetne inteligence v izobraževalni proces. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi študentkami delovne terapije različnih letnikov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Intervjuji so bili zvočno posneti, dobesedno prepisani in kvalitativno vsebinsko analizirani. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne teme: uporaba umetne inteligence, izkušnje pri uporabi umetne inteligence, zaupanje in prihodnje vključevanje umetne inteligence. Študentke delovne terapije umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo pri pisanju seminarskih nalog, iskanju informacij in literature, učenju, povzemanju člankov ter pripravi aktivnosti in intervencije. Kot glavne prednosti so navedle prihranek časa, hitrejši dostop do informacij, podporo pri učenju in pomoč pri oblikovanju idej. Med pomanjkljivostmi so izpostavile predvsem nezanesljivost informacij, navajanje neobstoječih virov, zmanjšanje kritičnega mišljenja in etične dileme. Umetno inteligenco dojemajo kot podporno orodje, ki pa ne sme nadomestiti lastnega razmišljanja. Razprava in zaključek: Umetna inteligenca ima pomembno vlogo v študijskem procesu študentov delovne terapije, saj jo uporabljajo za različne študijske namene. Kljub številnim prednostim njena uporaba odpira pomembna vprašanja glede zanesljivosti informacij, etične uporabe, varovanja podatkov ter ohranjanja kritičnega mišljenja. Rezultati kažejo na potrebo po vključevanju vsebin o odgovorni in kritični uporabi umetne inteligence v študijski program delovne terapije.</dc:description><dc:publisher>[K. Gliha]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:45:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188656</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165903</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292459779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
