Ustreznost roba planiranega tarčnega volumna pri stereotaktični radioterapiji telesa pri oligometastatski bolezniRožič, Katja (Avtor) But-Hadžić, Jasna (Mentor) Žager Marciuš, Valerija (Komentor) Ratoša, Ivica (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijastereotaktična radioterapija telesaoligometastatska bolezentarčni volumenfiksacijski pripomočkiUvod: Ena izmed metod zdravljenja oligometastatske bolezni je stereotaktična radioterapija telesa, ki se izvaja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pri stereotaktični radioterapiji telesa je za uspešno zdravljenje ključna določitev ustreznih varnostnih robov, saj zdravljenje poteka z natančno aplikacijo visoke doze na tarčni volumen ob katerem lahko ležijo tudi kritični organi. Natančnost zagotavljamo z vsakodnevno slikovno vodeno radioterapijo z računalniško tomografijo s konusnim snopom, doslednim izvajanjem postopkov za kontrolo kvalitete in z upoštevanjem smernic in protokolov. Namen: Želeli smo ugotoviti ustreznost varnostnega roba 0,5 cm za obsevanje zasevkov s stereotaktično radioterapijo telesa na treh obsevalnih aparatih na Onkološem inštitutu v Ljubljani. Zanimalo nas je ali uporaba različnih fiksacijskih pripomočkov vpliva na premike tarčnega volumna. Zanimalo nas je tudi, ali je mogoče varno skrajšati postopek slikovno vodene radioterapije z manjšo uporabo slikanja. Metode dela: Raziskavo smo zasnovali kot retrospektivno neintervencijsko klinično raziskavo. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo s pregledom domače in tuje strokovne literature. V raziskavo smo vključili 190 bolnikov (204 tarčni volumni). Beležili smo spremenljivke (translacijske premike v treh smereh: levo/desno, anteriorno/posteriorno, kranialno/kavdalno ter uporabljene fiksacijske podlage) pri obsevanju vseh bolnikov z oligometastatsko boleznijo, obsevanih s SBRT tehniko od 1. 1. 2016 do 9. 10. 2024. Rezultati: Glavna ugotovitev raziskave je, da so bili intrafrakcijski premiki v analizirani populaciji majhni. Premiki, večji od 4 mm, so se v posameznih smereh pojavili pri največ približno 1 % analiziranih frakcij, delež dvodimenzionalnih vektorskih premikov nad 4 mm pa je bil manjši od 2 %. Povprečne vrednosti premikov so bile nizke, kar kaže na dobro ponovljivost namestitve in ustrezno intrafrakcijsko stabilnost pri uporabi različnih fiksacijskih pripomočkov, slikovno vodene radioterapije in izvedbe obsevanja. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo ustreznost enotnega 5 mm varnostnega roba ne glede na uporabljen fiksacijski pripomoček, anatomsko regijo in obsevalni aparat. Rutinsko izvajanje zaključnega slikanja pri stabilnem poteku zdravljenja verjetno ni potrebno. Smiselno bi bilo ohraniti izvedbo zaključenga slikanja, kadar obstaja klinični razlog.[K. Rožič]20262026-09-25 07:45:39Magistrsko delo/naloga188655UDK: 616-07VisID: 165902COBISS_ID: 292448003sl