<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje izhodiščnega besedila pri maturitetnem eseju</dc:title><dc:creator>Černe,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>maturitetni esej</dc:subject><dc:subject>razumevanje izhodiščnega besedila</dc:subject><dc:subject>razumevanje esejskih navodil</dc:subject><dc:subject>samoocena razumevanja</dc:subject><dc:subject>dejavniki razumevanja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava razumevanje izhodiščnega besedila pri maturitetnem eseju iz slovenščine. Izhaja iz spoznanja, da razumevanje ni pasivno sprejemanje informacij, temveč proces rekonstrukcije pomena, pri katerem posameznik nove informacije povezuje s predznanjem, izkušnjami, kognitivnimi shemami in sporazumevalnim kontekstom. Posebna pozornost je namenjena vlogi bralnih strategij, delovnega spomina, esejskih navodil ter ocenjevalnih meril pri uspešnem reševanju maturitetnega eseja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dijaki ocenjujejo svoje razumevanje izhodiščnih besedil in navodil maturitetnega eseja ter kateri dejavniki po njihovem mnenju vplivajo na razumevanje in interpretacijo. Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 72 dijakov, ki so leta 2025 opravljali maturitetni esej iz slovenščine. Rezultati kažejo, da dijaki svoje razumevanje navodil in izhodiščnih odlomkov ocenjujejo pretežno pozitivno. Večina anketirancev je ocenila, da je pravilno prepoznala ključne književne osebe in okoliščine, pri razumevanju pa je uporabljala različne bralne strategije. Med dejavniki, ki so jih anketiranci ocenili kot najpomembnejše za uspešno razumevanje, so izpostavili predhodno poznavanje književnih del, jasnost navodil, uporabo bralnih strategij in razumevanje ocenjevalnih meril. Raziskava je pokazala tudi visoko stopnjo samoocene interpretativne uspešnosti, vendar hkrati opozorila na možnost razlik med zaznanim in dejanskim razumevanjem. Med pomembnejšimi viri čustvene obremenitve sta se izkazala časovna stiska in ocenjevalna negotovost. Ugotovitve kažejo, da anketiranci razumevanje maturitetnega eseja doživljajo kot kompleksen proces, na katerega vplivajo številni medsebojno povezani dejavniki.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:16:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188624</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 633560</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
