<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mutiranega keratina 14 na adhezijo keratinocitov</dc:title><dc:creator>Klepec,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Liović,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Keratin 14</dc:subject><dc:subject>keratinociti</dc:subject><dc:subject>koža</dc:subject><dc:subject>bulozna epidermoliza simpleks</dc:subject><dc:subject>adhezija keratinocitov</dc:subject><dc:subject>proteini adhezoma</dc:subject><dc:subject>tkivni model kože</dc:subject><dc:description>Keratini (K) so proteini intermediarnih filamentov, ki v keratinocitih oblikujejo keratinski citoskelet, ki zagotavlja mehansko stabilnost epidermisa kože. V bazalnih celicah epidermisa se izražata K14 in K5, ki skupaj tvorita heterodimere. Mutacije v genu za K14 so povezane z nastankom bulozne epidermolize simpleks (EBS), za katero je značilna povečana krhkost kože in nastanek mehurjev. Mutacija R125P v genu za K14 povzroča spremembe v organizaciji keratinskega citoskeleta, lahko pa vpliva tudi na adhezijo keratinocitov in spremenjeno izražanje adhezijskih proteinov. Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti vpliv mutacije R125P in njenega deleža na adhezijo keratinocitov ter izražanje in lokalizacijo adhezijskih proteinov. Prav tako smo želeli ovrednotiti vpliv količine mutiranega keratina 14 na organizacijo keratinskega citoskeleta v keratinocitih. Za raziskavo smo uporabili celične linije NEB-1, ki so izražale konstrukte EGFP-K14 divjega tipa ali EGFP-K14 R125P v različnih deležih. Z metodo SDS-PAGE in prenosom po Westernu smo ovrednotili izražanje izbranih adhezijskih proteinov, z imunofluorescenčnim mikroskopiranjem njihovo lokalizacijo, s testi adhezije pa sposobnost pritrjevanja celic na različne podlage. Z  imunofluorescenčnim označevanjem K5 smo ocenili vpliv mutacije K14 na organizacijo keratinskega citoskeleta. Za analizo organizacije tkiva in izražanja adhezijskih proteinov smo pripravili tudi tkivne modele kože. Ugotovili smo, da različni deleži mutiranega K14 povzročijo različne spremembe v izražanju in lokalizaciji adhezijskih proteinov ter v sposobnosti adhezije keratinocitov. Dodatek komponente zunajceličnega matriksa je izboljšal adhezijo celic z 25% deležem mutiranega K14, kar nakazuje možnost reševanja adhezijskega fenotipa te celične linije. Ugotovili smo tudi, da se organizacija keratinskega citoskeleta spreminja, glede na količino izraženega EGFP-K14 R125P konstrukta.</dc:description><dc:publisher>[V. Klepec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 08:37:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188567</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.962.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 292240</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292480003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
