<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izgorelost med glasbeniki</dc:title><dc:creator>Pauko,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>študenti glasbe</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>strast</dc:subject><dc:subject>glasbeno izobraževanje</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava pojav izgorelosti pri študentih glasbe. V teoretičnem delu je izgorelost opredeljena kot posledica kroničnega neuspešnega obvladovanja stresa, na kar pomembno vpliva akademska obremenjenost, tekmovalnost, identifikacija z glasbeno dejavnostjo ter pomanjkanje socialne podpore. Posebej je izpostavljen vpliv perfekcionizma in predanosti glasbi, ki lahko povečata tveganje za čustveno in fizično izčrpanost. Pomembno vlogo imajo tudi socialna podpora, časovna organizacija, redni odmori ter vključevanje neglasbenih dejavnosti, ki prispevajo k večji odpornosti na stres.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni s polstrukturiranimi intervjuji s študenti glasbe. Rezultati kažejo, da študenti izgorelost najpogosteje doživljajo v obdobjih večjih akademskih ter umetniških obremenitev. Izgorelost se izraža kot čustvena in fizična izčrpanost, izguba motivacije ter v nekaterih primerih kot popoln umik od glasbene dejavnosti za daljše obdobje. Udeleženci poročajo tudi o somatskih simptomih, kot so motnje spanja, glavoboli in fizična izčrpanost.
Med dejavnike sodijo perfekcionizem, prekomerna obremenjenost, nezmožnost postavljanja meja, tekmovalno okolje in primerjanje z drugimi. Pomembno vlogo ima tudi akumulacija stresa brez časa za sprostitev. Strategije soočanja vključujejo telesno aktivnost, počitek, kognitivno preoblikovanje miselnih vzorcev, načrtno zastavljanje osebnih ciljev, zadostno količino spanca in meditacijo. Udeleženci poudarjajo, da je ohranjanje ravnovesja stalen proces učenja.
Rezultati kažejo tudi potrebo po večji institucionalni podpori, preventivnem izobraževanju o duševnem zdravju ter zmanjšanju tekmovalnosti v izobraževalnem okolju. Ugotovitve potrjujejo obstoječe teoretične modele.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 07:20:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188531</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
