<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zgradbeno-pomenske lastnosti glagolov v umetnostnozgodovinskih besedilih</dc:title><dc:creator>Končar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žele,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glagol</dc:subject><dc:subject>povedek</dc:subject><dc:subject>strokovno besedilo</dc:subject><dc:subject>zloženi povedek</dc:subject><dc:subject>zloženi glagol</dc:subject><dc:description>Naloga analizira glagolske in povedkovne strukture v dveh sodobnih umetnostnozgodovinskih 
strokovnih besedilih. Ugotovitve kažejo, da sta si besedili v osnovnih glagolskih značilnostih 
podobni: v obeh prevladuje sedanjik, izrazita je uporaba tretje osebe, prihodnjik pa je redek. 
Pogosti so tudi povedki v pogojnem naklonu, s katerimi avtorja izražata možnosti, domneve in 
hipoteze. Bistvena razlika je v rabi zloženih povedkov, saj jih je v drugem besedilu skoraj 
dvakrat toliko kot v prvem, zlasti izstopa razlika rabe zloženega povedka z deležnikom na -n 
ali -t ter povedka s samostalniško ali pridevniško povedkovniško sestavino. Vidna je tudi 
zastopanost zloženega glagola, ki predstavlja posebno podkategorijo zloženega povedka. 
Analiza potrjuje, da imajo zgradbeno-pomenske lastnosti glagola pomembno vlogo pri 
oblikovanju strokovnega sloga in besedila, vendar se njihova raba v posameznih besedilih 
razlikuje glede na obravnavano temo in način izražanja posameznega avtorja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 07:19:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188529</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 633043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
