Zgodnje upodobitve Aleksandra Velikega: pisna in likovna pričevanjaNovak, Lara (Avtor) Kokole, Stanko (Mentor) Aleksander Velikiupodabljanjepisna pričevanjamaterialna pričevanjazgodnji upodobitveni tipiO Aleksandrovi živi podobi pričajo pisni viri in materialne ostaline. Zapisi so nastali postumno in ohranjene so samo mnogo kasnejše kopije originalnih portretov iz časa Aleksandrovega življenja in helenizma. Oboji predstavljajo njegovo idealizirano vladarsko podobo, ki je bila oblikovana v času njegovih naslednikov. Verjetno se tudi najstarejše, v času diadohov nastale in skrbno identificirane upodobitve Aleksandrovega obličja, razlikujejo od tistih, ki so nastale v času življenja mladega makedonskega kralja, ko je morda sam nadziral delo umetnikov in so danes izgubljene. Pred Aleksandrovo smrtjo leta 323 pr. n. št. naj bi nastalo pet upodobitvenih tipov: (a) tip Erbach-akropola, (b) tip Dresden, (c) tip Azara, (d) tip Schwarzenberg in tako imenovani Aleksander Rondanini. Na vseh upodobitvah mladega makedonskega kralja so v določeni meri prisotne prepoznavne lastnosti; bolj ali manj opazno nagnjen vrat, mladosten golobrad obraz, (ki v nekaterih primerih spomni na v pisnih virih izpričan »zamaknjen pogled«,) in značilna anastolé, vendar je nemogoče ugotoviti, katere izmed njih bi lahko bile blizu fiziognomiji »pravega Aleksandra«.L. Novak20262026-09-24 07:16:12Diplomsko delo/naloga188500UDK: 7.04(043.2)VisID: 633014COBISS_ID: 292497155sl