<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Račun notranjih sil v AB navpičnih vezeh z uporabo mikro- in makro-modelov</dc:title><dc:creator>Krtinić,	Nemanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gams,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>navpične vezi</dc:subject><dc:subject>numerično modeliranje</dc:subject><dc:subject>3D-mikromodel</dc:subject><dc:subject>2D-makromodel z nadomestnimi diagonalami</dc:subject><dc:subject>porazdelitev notranjih sil</dc:subject><dc:description>Predstavljena je numerična študija potresnega odziva slopov, zgrajenih iz sodobnih opečnih zidakov, ki so zlepljeni s poliuretanskim (PU) lepilom in imajo AB navpične vezi na straneh. Raziskava temelji na eksperimentalnih rezultatih dveh slopov v naravni velikosti, na podlagi katerih so bili razviti in validirani detajlni 3D-mikromodel iz končnih elementov (KE) v programu Abaqus ter 2D-makromodeli z eno ali več nadomestnimi diagonalami (ND) v programu OpenSees. Validacija je bila narejena pri monotono naraščajoči in ciklični vodoravni obtežbi pri konstantni tlačni obremenitvi. Validirani 3D detajlni model je bil v nadaljevanju uporabljen kot referenčni model za oceno natančnosti porazdelitve notranjih sil vzdolž višine armiranobetonskih (AB) navpičnih vezi. Namen študije je ugotoviti, ali so makromodeli z nadomestnimi diagonalami dovolj natančni za račun notranjih sil v vezeh v praksi. Analiza porazdelitve strižnih in osnih sil ter upogibnih momentov je narejena pri največji nosilnosti slopa in pri padcu nosilnosti na 80 % največje nosilnosti. Rezultati kažejo, da modeli z eno ND zadovoljivo napovedujejo globalni odziv, vendar ne zajamejo ustrezno porazdelitve notranjih sil vzdolž višine AB vezi. Nasprotno model z več ND bistveno bolje reproducira lokalne mehanizme prenosa sil in bolje napove poteke notranjih sil, še posebej strižnih sil in momentov. Kljub temu da tudi ta model ne zajame v celoti kompleksne prerazporeditve osnih sil, predstavlja dobro ravnovesje med natančnostjo in računsko učinkovitostjo ter je primeren za praktično uporabo v vsakdanji inženirski praksi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-23 13:57:02</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>188496</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 531.221:519.62</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0017-2774</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292214019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
