Uporaba umetne inteligence pri mladostnikih za namene svetovanja in psihosocialne podporeKopač, Tajda (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) mladostnikiumetna inteligencašolska svetovalna službapsihosocialna podporaV magistrskem delu raziskujem uporabo umetne inteligence pri mladostnikih za namene svetovanja in psihosocialne podpore. Mladostniki se v obdobju odraščanja srečujejo s številnimi osebnimi, čustvenimi, socialnimi in drugimi stiskami, pri čemer se ob tradicionalnih oblikah pomoči, kot je šolska svetovalna služba, vse bolj uveljavljajo tudi digitalne oblike podpore. Med njimi posebno mesto zavzemajo orodja umetne inteligence, ki so mladostnikom dostopnejša, anonimna in pogosto doživeta kot neobsojajoča. Osrednji problem mojega magistrskega dela je vprašanje, ali srednješolci uporabljajo umetno inteligenco pri osebnih vprašanjih in stiskah, kako pogosto jo uporabljajo, katere prednosti in omejitve ji pripisujejo ter kako jo primerjajo s pogovorom s šolsko svetovalno delavko. Namen naloge je raziskati razširjenost uporabe umetne inteligence med srednješolci in ugotoviti, za katere vrste težav jo uporabljajo, kateri razlogi vplivajo na izbiro umetne inteligence namesto šolske svetovalne službe ter kako mladostniki ocenjujejo učinkovitost obeh oblik pomoči. V empiričnem delu je bila uporabljena kombinirana kvantitativna in kvalitativna raziskava. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom na platformi Arnes 1KA, v raziskavo pa so bili vključeni 304 srednješolci iz Slovenije. Kvantitativni del je zajemal predvsem zaprta vprašanja, kvalitativni del pa odprte odgovore, ki so omogočili dodaten vpogled v doživljanje anketirancev. Rezultati kažejo, da je umetna inteligenca med srednješolci zelo razširjena, vendar jo najpogosteje uporabljajo za šolske obveznosti, učenje in splošna vprašanja. Za pogovor o osebnih, čustvenih ali socialnih težavah jo uporablja manjši, a še vedno pomemben delež mladostnikov. Vsaj enkrat na teden jo za ta namen uporablja 27,4 % anketirancev. Med najpomembnejšimi razlogi za izbiro umetne inteligence namesto pogovora s šolsko svetovalno delavko so se pokazali anonimnost, stalna dostopnost, hiter odziv in manjši strah pred obsojanjem. Hkrati rezultati kažejo, da mladostniki pri šolski svetovalni službi prepoznavajo predvsem prednost strokovnosti, osebnega stika in človeškega odnosa, vendar se nanjo pri različnih težavah obračajo razmeroma redko. Umetno inteligenco doživljajo kot koristno predvsem pri kratkoročni pomoči, razjasnjevanju misli, iskanju nasvetov in hitri podpori, medtem ko šolska svetovalna služba ostaja pomembna pri strokovni, osebni in dolgoročnejši obravnavi stisk. Glavni prispevek magistrskega dela je vpogled v razmeroma novo področje uporabe umetne inteligence med slovenskimi srednješolci za namene svetovanja in psihosocialne podpore. Glavna ugotovitev magistrskega dela pa je, da lahko umetna inteligenca za mladostnike predstavlja pomemben dopolnilni vir podpore, vendar ne more nadomestiti strokovnega znanja, osebnega odnosa in celostnega razumevanja, ki jih omogoča šolska svetovalna služba.20262026-09-23 09:02:08Magistrsko delo/naloga188472VisID: 59289sl