Psihosomatski in čustveni dejavniki pri kronični bolečiniGregorič, Ana Nuša (Avtor) Cvetek, Mateja (Mentor) kronična bolečinabolečinska oviranostčustveni distrestravmatična izkušnjazaznana ogroženostbiopsihosocialni modelnevrologija bolečineKronična bolečina je večdimenzionalna izkušnja. Poleg bioloških dejavnikov se prepletajo tudi psihološki in socialni procesi. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezanost čustvenega distresa, simptomov po travmatični izkušnji in stopnje zaznane ogroženosti ob travmatični izkušnji z bolečinsko oviranostjo. Hkrati je bil namen tudi preveriti, kako so navedene spremenljivke povezane s posameznimi področji vsakdanjega življenja. Preverjali smo razlike v stopnji bolečinske oviranosti glede na spol in starostne skupine. Empirični del je temeljil na kvantitativni presečni in korelacijski raziskavi. V začetni vzorec je bilo vključenih 179 udeležencev, od tega 109 žensk in 70 moških. Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim vprašalnikom. Čustveni distres je bil merjen z vprašalnikom DASS-21, bolečinska oviranost z vprašalnikom BPI, simptomi po travmatični izkušnji z vprašalnikom PCL-5. Stopnja zaznane ogroženosti ob travmatični izkušnji je bila določena na podlagi sedmih postavk, ki so jih udeleženci ocenjevali na lestvici od 0 do 4. Skupna spremenljivka je bila oblikovana kot povprečje ocen vseh sedmih postavk, pri čemer je višja vrednost pomenila višjo povprečno stopnjo zaznane ogroženosti. Zaradi odstopanja ključnih spremenljivk od normalne porazdelitve so bile povezave preverjene s Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost med čustvenim distresom in bolečinsko oviranostjo ter med simptomi po travmatični izkušnji in bolečinsko oviranostjo. Podrobnejše analize so pokazale, da so bile vse tri dimenzije DASS-21 in vse štiri skupine simptomov PCL-5 statistično značilno pozitivno povezane z bolečinsko oviranostjo. Med stopnjo zaznane ogroženosti ob travmatični izkušnji in skupno bolečinsko oviranostjo statistično značilna povezanost ni bila ugotovljena. Prav tako niso bile ugotovljene statistično značilne razlike v stopnji bolečinske oviranosti glede na spol ali med starostnimi skupinami. Čustveni distres in simptomi po travmatični izkušnji so bili statistično značilno pozitivno povezani z vsemi sedmimi proučevanimi področji bolečinske oviranosti, medtem ko je bila stopnja zaznane ogroženosti statistično značilno pozitivno povezana le z oviranostjo pri uživanju življenja. Bolečino v zadnjem tednu je navedlo 52 % udeležencev. Udeleženci, ki so v zadnjem tednu poročali o bolečini, so imeli v primerjavi z udeleženci brez bolečine višjo bolečinsko oviranost, višji čustveni distres, večjo izraženost simptomov po travmatični izkušnji in višjo stopnjo zaznane ogroženosti ob travmatični izkušnji. Med veljavnimi odgovori o mestu bolečine je bila najpogosteje navedena bolečina v več delih telesa. Najvišja povprečna bolečinska oviranost je bila ugotovljena pri uživanju življenja, sledila sta razpoloženje in običajno delo. Ugotovitve kažejo, da sta aktualni čustveni distres in izraženost simptomov po travmatični izkušnji statistično značilno povezana z bolečinsko oviranostjo, medtem ko višja stopnja zaznane ogroženosti ob travmatični izkušnji v proučevanem vzorcu ni bila statistično značilno povezana z večjo skupno bolečinsko oviranostjo. Rezultati podpirajo pomen celostnega biopsihosocialnega razumevanja kronične bolečine, pri njihovi interpretaciji pa je zaradi presečne korelacijske zasnove potrebna previdnost, saj ne omogočajo sklepanja o vzročnih odnosih.[A. N. Gregorič]20262026-09-23 09:00:52Magistrsko delo/naloga188466UDK: 159.93:616-009.7-036.1(043.2)VisID: 37146COBISS_ID: 293550851sl