<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Moje najljubše stvari</dc:title><dc:creator>Kocet,	Petja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pregl,	Arjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanič,	Tomo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>življenje</dc:subject><dc:subject>dar</dc:subject><dc:subject>medij</dc:subject><dc:subject>rokodelstvo</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo prepleta razmišljanja o umetnosti, življenju in družbi ter o umetnikovi poziciji znotraj nje. Začne se z razmislekom o tem, kako mnoge človeške izkušnje, ki se zdijo nesmiselne ali celo škodljive, dajejo življenju barvo, okus in pomen – kako je sublimacija ključni kulturni mehanizem za skupinsko slavljenje. Besedilo se nadaljuje v obravnavo umetniškega medija kot ključnega akterja v
ustvarjalnem procesu, kako se ljubezen pojavi v kontekstu umetnosti in kako umetnost deluje po principu daru. S primeri iz umetnostne zgodovine in na primerih nekaterih modernih in sodobnih avtorjev – Borremans, Tal R, Klein, Mureșan – obravnavam, kako se v umetnosti pojavi vprašanje tradicije, rokodelstva, ob tem pa se osredotočim tudi na problem drznosti, s katerim se sooča vsak umetnik. Proti
koncu besedila predstavim še primer glasbenika Ornettea Colemana, ki odpira širšo misel o svobodi in kako ta zahteva pripravljenost na izključitev in tveganje. Delo zaključim z razmišljanjem o lastni umetniški praksi, kako se ta veže na moje neposredno okolje in kako bi rad, da se moja umetnost razvije v dostopnosti do povprečnega človeka.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-23 09:00:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188463</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40239</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
