<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komedija na začetku dvajsetega stoletja, njena strast do realnega in vpliv na razvoj žanra</dc:title><dc:creator>Kraševec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>komedija</dc:subject><dc:subject>avantgarde</dc:subject><dc:subject>potujitveni učinek</dc:subject><dc:subject>strast do realnega</dc:subject><dc:subject>performativno</dc:subject><dc:subject>postmodernizem</dc:subject><dc:description>Članek se posveča komediji z začetka dvajsetega stoletja in ugotavlja, da gre za obdobje, v katerem beležimo bližino in preplet komedije s kompleksnostjo družbenih sprememb in časa, ki mu zlasti ob izkustvu svetovnih vojn z grozo in travmo ni bilo prizaneseno. Opažamo množičen pojav dramskih oblik, v katerih se prepletajo tako komične kot tragične prvine, in uporabo številnih slogovnih sredstev klasične komedije v delih avantgardnih avtorjev. Na podlagi primerov avantgardnih dramskih besedil Alfreda Jarryja, Guillauma Apollinaira in Aleksandra Vvedenskega analiziramo nove slogovne tendence ter premike v dojemanju komedije kot literarne zvrsti. Alain Badiou dvajseto stoletje označi kot stoletje »strasti do realnega«, ki na prvi pogled nima komične razsežnosti. Kako gre torej »strast do realnega« skupaj s komedijo in fenomeni komičnega, ki se – v nasprotju z realnim – nahajajo prav na področju videza, iluzije in podvojitev ter so s svojo umeščenostjo v območje dozdevkov daleč od realnega? Oziroma drugače, ali ima strast do realnega komične razsežnosti? Izbrani primeri izpričujejo, da komedija strasti do realnega kljubuje z ironijo, grotesko, absurdizmom in potujevanjem, kot ga teoretsko in praktično utemeljuje Bertolt Brecht, a da ob tem izgublja celovitost strukture in stopa z literarnega piedestala. Namesto tega se posamezni komedijski elementi vrivajo v vse žanre ter zlasti v performativno dogodkovnost, ki jo razumemo na osnovi študije Estetike performativnega Erike Fischer-Lichte in postmodernistične poetike, kot jo v dramskem smislu definira Hans-Thies Lehmann v Postdramskem gledališču, s katerimi je komedija neločljivo povezana celotno dvajseto stoletje vse do danes.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-22 13:34:43</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>188394</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 821(100).09-22"19":792.01(4/9)"19/20"</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1855-4539</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51937/Amfiteater-2026-1/308-325</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289136387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
