Projektiranje armiranobetonske stavbe bolnice po trenutnih in prihajajočih standardih EvrokodSpasojević, Una (Avtor) Gams, Matija (Mentor) Isaković, Tatjana (Komentor) magistrska delagradbeništvoEvrokod 8Evrokod 2potresnoodporno projektiranjearmiran betonPoseben izziv v potresnem inženirstvu predstavljajo objekti posebnega pomena, kot so zdravstvene ustanove, ki morajo ostati funkcionalne po potresu za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Prihajajoča nova generacija standardov Evrokod 2 in Evrokod 8 prinaša pomembne spremembe na tem področju, zato v tem magistrskem delu primerjamo postopek projektiranja nosilne konstrukcije armiranobetonske (AB) bolnišnice v Ljubljani, z mešanim konstrukcijskim sistemom, sestavljenim iz okvirov in stenastih jeder. Konstrukcija je v celoti projektirana in dimenzionirana za razred duktilnosti DCM po trenutno veljavnih standardih in DC3 po delovni različici nove generacije Evrokodov. Delo sistematično prikaže zasnovo nosilne konstrukcije, opis materialov in obtežb, analizo in dimenzioniranje medetažnih plošč ter potresno analizo in dimenzioniranje izbranih AB nosilnih elementov za prevzem potresnih vplivov. Osrednji del naloge vključuje tudi primerjavo dimenzij oz. količin armature nosilcev, stebrov in AB jedra, določenih po trenutno veljavni in novi generaciji Evrokodov. Nova generacija standarda Evrokod 8 uvaja nekatere spremembe, kot so nova definicija spektra pospeškov, posodobljene razrede duktilnosti ter spremenjen način določanja projektnih vplivov, vključno z ovojnicami upogibnih momentov in prečnih sil v stenah. V novi generaciji standarda so faktorje pomembnosti nadomestili faktorji zmogljivosti. Obravnavana konstrukcija spada v razred posledic CC3b, ki predstavlja najvišji razred posledic, obravnavan v novi generaciji standarda, in je projektirana za lokacijo Ljubljana ter tla tipa B. Za obravnavano konstrukcijo se faktor zmogljivosti zmanjša z 1,4 na 1,25, zaradi česar je bil potresni vpliv manjši. Posledično so bile pri okvirnih elementih ugotovljene manjše računsko potrebne količine armature. Pri stenah pa posodobljen način določanja projektnih vplivov vodi do večjih projektnih obremenitev, zato so bile kljub manjšemu potresnemu vplivu računsko potrebne količine armature primerljive. Vse ugotovitve veljajo izključno za obravnavani objekt in razred posledic CC3b ter izbrano lokacijo (tip tal B).[U. Spasojević]20262026-09-22 08:46:24Magistrsko delo/naloga188378UDK: 624.012.45:006(043.2)VisID: 182986COBISS_ID: 292099331sl