Glasovne težave in poznavanje skrbi za glas pri otrocih, ki pojejo v šolskih pevskih zborihUšaj, Petra (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) Prebil, Nataša (Komentor) glaspetješolski pevski zborglasovne težaveglasovna oviranostskrb za glasSlovenija je država z bogato zborovsko tradicijo, kjer je zborovska dejavnost tudi sistemsko podprta. Otroci se velikokrat že v vrtcu, še pogosteje pa v osnovni šoli srečajo s šolskim pevskim zborom. Petje v otroštvu prispeva k razvoju glasbenih, socialnih in čustvenih spretnosti, vendar so lahko otroški glasovi izpostavljeni tudi prekomerni obremenitvi, zlasti če nista zagotovljena ustrezno glasovno vodenje in pravilna skrb za glas. Raziskave iz tujine kažejo na neenotne rezultate glede pozitivnih oziroma negativnih vplivov na glas, medtem ko to področje v Sloveniji še ni bilo natančno preučeno. V teoretičnem delu opredelimo glas in opišemo njegov nastanek ter spremembe glasu, zlasti v obdobju otroštva in mladostništva. Predstavimo značilnosti petega glasu, podrobneje opišemo zborovsko petje in poudarimo pomen zborovstva na Slovenskem, sploh v sistemu vzgoje in izobraževanja. Nato opredelimo pomen zborovskega petja za posameznika in vpliv na glasovne zmožnosti. Nadaljujemo z opredelitvijo glasovnih motenj in raziščemo, kakšen je vpliv zborovskega petja na glas ter glasovne težave otrok in mladostnikov. Izpostavimo pomen ustrezne vokalne tehnike in upevanja, predvsem pa vlogo zborovodje pri delu z mladimi pevci. Nazadnje opišemo glasovno higieno in načela pravilne skrbi za glas ter navedemo dosedanje ugotovitve o poznavanju skrbi za glas med pevci. Namen in cilj naše raziskave je raziskati glasovne težave pri otrocih, ki pojejo v šolskih pevskih zborih, ter njihovo poznavanje skrbi za glas, dobljene rezultate pa primerjati z rezultati njihovih vrstnikov, ki v zborih ne pojejo. V empiričnem delu smo tako s pomočjo treh vprašalnikov (VHI 9i, sVHI-10 in vprašalnik o poznavanju skrbi za glas) ugotavljali, kako pogosto otroci doživljajo glasovne težave v govoru in pri petju, koliko jih ovirajo ter v kolikšni meri poznajo načela ustrezne skrbi za glas. Dodatno smo pridobili samoocene otrok o pogostosti hripavosti in glasovnih ter govornih navadah, ocene zborovodkinje ter ocene glasu v spontanem govoru s strani študentke logopedije in strokovnjakinje foniatrinje, ki smo jih uporabili za podrobnejšo analizo. V raziskavo je bilo vključenih 110 otrok od 3. do 9. razreda. Rezultati so pokazali, da otroci, ki pojejo, v povprečju manj pogosto doživljajo oviranost zaradi glasovnih težav pri petju kot nepevci. Razlike v oviranosti zaradi glasovnih težavah v govoru med skupinama niso bile statistično značilne. Strokovne perceptivne ocene glasu so pokazale, da so bili otroci pevci v povprečju ocenjeni tudi kot manj hripavi. Ugotovili smo statistično značilno pozitivno povezavo med leti petja v šolskem pevskem zboru in pogostostjo oviranosti zaradi glasovnih težav pri petju. Pevci so dosegli tudi boljše rezultate na testu poznavanja skrbi za glas kot nepevci, pri čemer smo statistično značilne pozitivne povezave zabeležili med starostjo, leti petja v šolskem pevskem zboru in obiskovanjem drugega zbora izven šole ter poznavanjem skrbi za glas. Med poznavanjem skrbi za glas in pogostostjo glasovnih težav ni bila ugotovljena statistično značilna povezava. Rezultati naše raziskave so potrdili, da otroke, ki pojejo v šolskih pevskih zborih, glasovne težave manj pogosto ovirajo v vsakdanjem življenju. Poleg tega bolje poznajo načela ustrezne skrbi za glas kot nepevci, saj prejmejo več informacij o glasovni higieni predvsem od zborovodij. Potrdili smo torej, da ima lahko sodelovanje v šolskem pevskem zboru pozitiven vpliv na glasovno zdravje otrok, hkrati pa so rezultati razkrili potrebo po sistematičnem pristopu h glasovni preventivi in izobraževanju.20262026-09-20 08:30:14Magistrsko delo/naloga188328VisID: 210897sl