Vloga ankiloglosije pri težavah s hranjenjem in požiranjem pri donošenih novorojenčkihJerala, Manca (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) Kornhauser Cerar, Lilijana (Komentor) razvoj hranjenjamotnje hranjenjamotnje požiranjanovorojenčkipodjezična sredinska gubaankiloglosijadiagnostični postopkikirurška terapijaHranjenje in požiranje predstavljata eni izmed najpomembnejših funkcij v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja. Poleg zagotavljanja ustreznega vnosa hranil omogočata rast, razvoj ter vzpostavljanje zgodnjih interakcij med otrokom in starši. Čeprav se hranjenje pri večini donošenih novorojenčkov razvija brez večjih težav, se pri delu otrok pojavljajo različne motnje in odstopanja, ki lahko vplivajo na učinkovitost hranjenja, pridobivanje telesne mase ter kakovost življenja. Njihovi vzroki so lahko številni in vključujejo anatomske, fiziološke ter okoljske dejavnike. Med pogosto obravnavanimi anatomskimi dejavniki je tudi ankiloglosija oziroma prekratka podjezična sredinska guba (PSG), ki lahko omejuje gibljivost jezika in vpliva na učinkovitost sesanja, požiranja ter dojenja. V zadnjih letih zanimanje za področje ankiloglosije narašča, hkrati pa se povečujejo tudi razprave o njenem vplivu na hranjenje in potrebi po kirurški obravnavi. Kljub številnim raziskavam ostajajo številna vprašanja odprta. V literaturi ni enotnih diagnostičnih meril, uporabljajo se različni klasifikacijski sistemi in ocenjevalni protokoli, rezultati raziskav o vplivu ankiloglosije na hranjenje pa niso vedno skladni. Zato ostaja potreba po nadaljnjem raziskovanju tega področja, zlasti pri donošenih novorojenčkih. Empirični del temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na vzorcu 333 donošenih novorojenčkov. Podatke o težavah pri hranjenju smo zbirali z vprašalnikom takoj po rojstvu ter dva meseca in tri mesece po rojstvu. Vprašalnike smo sestavili na podlagi literature in v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse ter jih uporabili za namen raziskave. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost težav s hranjenjem in požiranjem pri donošenih novorojenčkih ter dejavnike, ki so z njimi povezani. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi ankiloglosije, njenemu vplivu na hranjenje in požiranje ter morebitnemu vplivu kirurške prekinitve podjezične sredinske gube. Z raziskavo smo spremljali hranjenje otrok v zgodnjem neonatalnem obdobju ter dva in tri mesece po rojstvu, kar omogoča vpogled v potek in izzvenevanje težav skozi čas. V prvih dneh po rojstvu je pediater v porodnišnici ocenil otrokovo podjezično sredinsko gubo s pomočjo grafičnega ocenjevalnega protokola ankiloglosije pri dojenih otrocih (TABBY) in se odločil o morebitni kirurški prekinitvi podjezične gube. Primerjali smo rezultate vprašalnika med otroki z in brez ankiloglosije v porodnišnici in 2 meseca po odpustu iz porodnišnice ter ugotavljali morebiten pozitiven vpliv operacije na hranjenje. V porodnišnici je imelo težave s hranjenjem 13,8% otrok od 333 donošenih novorojenčkov. Na pojav težav s hranjenjem so vplivali način poroda (otroci, rojeni s carskim rezom so imeli pogosteje težave, p = 0,037), prvorojenost (p = 0,021), prisotnost ankiloglosije (p = 0,026) in materino doživljanje stresa pri hranjenju (p < 0,001). Ankiloglosija se je torej pri donošenih novorojenčkih v univariatni analizi pokazala kot dejavnik, povezan s pogostejšim pojavljanjem težav s hranjenjem in požiranjem, vendar povezava v binarni logistični regresiji ni bila statistično značilna. Samo 308 otrok je bilo ocenjenih s TABBY, pri 39 je bila na podlagi ocene TABBY postavljena diagnoza ankiloglosije. Frenulotomija je bila napravljena pri 33 novorojenčkih. Med otroki z ankiloglosijo jih je imelo težave s hranjenjem 25,6 %, med otroki brez ankiloglosije pa 13,0 %. Po operaciji se je samo pri 25,8 % otrok z ankiloglosijo hranjenje izboljšalo. Dva meseca po odpustu je odgovorilo na vprašalnik samo 240 mater otrok. Med njimi jih je 11,4 % navajalo, da imajo njihovi otroci še vedno težave s hranjenjem. Ti so prejeli enak vprašalnik 3 mesece po odpustu. Takrat je 17 izmed 37 staršev, ki so odgovorili na poslani vprašalnik, navajalo težave s hranjenjem. To predstavlja 5,1 % otrok začetnega vzorca. Med njimi je bilo 10,3 % otrok z ankiloglosijo, oziroma 7 (17,9 %) otrok, ki so imeli napravljeno frenulotomijo. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se težave s hranjenjem pojavijo pri 13,8 % zdravih donošenih novorojenčkov, vendar pri večini težave v treh mesecih po odpustu iz porodnišnice izzvenijo. Ankiloglosija je dejavnik, ki povečuje možnost težav s hranjenjem pri zdravih novorojenčkih, vendar pa kirurška terapija izboljša stanje samo pri eni četrtini teh otrok. Nadaljnje raziskave bodo morda lahko odgovorile na vprašanje, pri katerih otrocih z ankiloglosijo lahko pričakujemo izboljšanje hranjenja po kirurškem posegu na sredinski podjezični gubi.20262026-09-20 08:30:06Magistrsko delo/naloga188327VisID: 210896sl