Napake v reprocesiranju kirurških instrumentovBlatnik, Nika (Avtor) Ravljen, Mirjam (Mentor) faze reprocesiranjametode sterilizacijeodklonipreprečevanje bolnišničnih okužbUvod: Reprocesiranje kirurških instrumentov je kompleksen in natančno določen postopek, ki je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti pacientov ter preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom. Obsega več medsebojno povezanih faz, od predobdelave in čiščenja do dezinfekcije, pregleda, pakiranja, sterilizacije ter ustreznega skladiščenja. Nepravilnosti v posameznih fazah reprocesiranja lahko povzročijo mikrobiološko kontaminacijo, poškodbe instrumentov in povečano tveganje za pooperativne zaplete. Dejavniki tveganja za nastanek napak vključujejo pomanjkljivo izobraževanje zaposlenih, časovne pritiske, neustrezno upoštevanje smernic, organizacijske pomanjkljivosti ter pomanjkanje sistematičnega nadzora kakovosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati najpogostejše napake pri reprocesiranju kirurških instrumentov. Poseben poudarek smo namenili napakam v posameznih fazah reprocesiranja ter dejavnikom, ki prispevajo k njihovemu nastanku. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Iskanje literature je potekalo od decembra 2025 do marca 2026 v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, Medline/PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani. Vključili smo strokovne in znanstvene članke v slovenskem in angleškem jeziku, objavljene med letoma 2015 in 2026, ki so se nanašali na reprocesiranje kirurških instrumentov. Rezultati: Med najpogosteje ugotovljenimi nepravilnostmi v fazah reprocesiranja instrumentov so bili opisani prisotnost organskih ostankov na instrumentih, nepravilno razstavljanje sestavljenih instrumentov, neustrezno sušenje, napačno pakiranje ter neustrezna kontrola sterilizacijskih parametrov. Zaradi pomanjkljivega izvajanja vizualnega pregleda ostanejo na instrumentih neopažene poškodbe ali ostanki nečistoč. Neustrezno očiščeni instrumenti povečujejo možnost nastanka biofilma, kar zmanjšuje učinkovitost sterilizacije in povečuje tveganje za prenos mikroorganizmov. Kot pomemben dejavnik napak se pogosto izpostavljata tudi nepoznavanje priporočil proizvajalcev in nedosledno izvajanje standardiziranih postopkov. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da lahko že manjša odstopanja pri postopkih reprocesiranja pomembno vplivajo na varnost pacientov in učinkovitost sterilizacije. Pregled literature potrjuje, da je za zmanjšanje napak ključno kontinuirano strokovno izobraževanje zaposlenih, dosledno upoštevanje smernic in standardov ter učinkovito interdisciplinarno sodelovanje. Pomembno vlogo imajo tudi redni nadzori kakovosti, validacija postopkov, uporaba kontrolnih seznamov ter uvedba standardiziranih protokolov. Z doslednim izvajanjem teh ukrepov lahko izboljšamo kakovost reprocesiranja kirurških instrumentov, zmanjšamo tveganje za pooperativne okužbe pacientov ter prispevamo k varnejši in kakovostnejši oskrbi pacientov.20262026-09-20 07:46:08Diplomsko delo/naloga188323VisID: 165523sl