<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba različnih šob na aksialnem pršilniku pri škropljenju vinograda</dc:title><dc:creator>Hribar,	Karisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučajnk,	Filip	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aksialni pršilnik</dc:subject><dc:subject>šobe</dc:subject><dc:subject>škropljenje</dc:subject><dc:subject>pokritost</dc:subject><dc:subject>vinograd</dc:subject><dc:subject>fitofarmacevtska sredstva</dc:subject><dc:description>Pri varstvu vinske trte je pomembno doseči čim bolj enakomerno in zadostno pokritost listne stene pri gojitveni obliki dvojni guyot s škropilno tekočino. Izvedli smo poskus v treh vrstah vinograda, v katerem smo primerjali štiri standardne vrtinčne šobe ATR (oranžno, rumeno, sivo in rdečo) z različnimi volumenskimi pretoki in dve zračno-injektorski šobi TVI 80-02 in TVI 80-025 z zmanjšanim zanašanjem. V poskusu smo delovanje šob preverjali z nanosom vode. Poskus smo izvedli z aksialnim pršilnikom IDEAL Evolution-P 400 PB, kakovost nanosa pa smo ugotavljali z na vodo občutljivimi lističi, ki smo jih namestili na obe strani ter na treh višinah listne stene vinske trte, in sicer približno 20, 75 in 130 cm od spodnjega roba listne stene. Z analizo smo določili delež pokritosti in število odtisov kapljic na cm2. Rezultati so pokazali neenakomerno porazdelitev škropilne tekočine po listni steni, pri večini obravnavanj je bila pokritost slabša v zgornjih delih (približno 130 cm od spodnjega roba listne stene), kot v spodnjih delih listne stene (približno 20 cm od spodnjega roba listne stene). Pri šobah ATR smo na petih od šestih merilnih mest ugotovili največje povprečno število odtisov kapljic (51 odtisov/cm2), medtem ko je bilo pri šobah TVI na petih od šestih mest ugotovljeno najmanjše povprečno število odtisov kapljic (9,7 odtisov/cm2). Pri obravnavanjih s šobami ATR se je volumenski pretok glede na uporabljeno šobo gibal od 0,80 do 1,63 l/min, vendar večji volumenski pretok ni povzročil večje pokritosti listne stene. Z zračno- injektorskimi vrtinčnimi šobami TVI smo dosegli primerljivo pokritost kot s standardnimi vrtinčnimi šobami ATR, kljub manjšemu številu odtisov kapljic na cm2. Razlike v pokritosti so se pojavljale tudi med posameznimi višinami listne stene, pri sivi šobi ATR se je na zadnji strani povprečna pokritost povečala z 18,1 % v zgornjem delu na 73,2 % v spodnjem delu, kar kaže na neenakomeren nanos škropilne tekočine po višini listine stene. Glede na rezultate bi za doseganje ustrezne pokritosti priporočili premišljeno izbiro oziroma kombiniranje šob ATR in TVI glede na položaj v listni steni, medtem ko uporabo posameznega tipa šobe po celotni višini listne stene glede na naše rezultate ne moremo priporočiti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:19:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188275</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 290326</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292380675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
