Razgradnja opada v gozdnih tlehMastnak, Zala (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Mentor) bukevsmrekaorganska snov talPohorjeučinek domačega okoljaRazgradnja gozdnega opada pomembno prispeva h kroženju hranil in ogljika v gozdnih ekosistemih. V gozdnogospodarski enoti Osankarica na Pohorju smo z recipročnim poskusom primerjali razgradnjo bukovega in smrekovega opada v bukovem in smrekovem sestoju ter preverili učinek domačega okolja (angl. home-field advantage; HFA). Pripravili smo 80 poliestrskih vrečk z mrežnimi odprtinami velikosti 45 µm, po 40 z bukovim oziroma smrekovim opadom. V vsako smo zatehtali količino zračno suhega opada, ki je ustrezala 10,00 g suhe mase, in jih 6. novembra 2025 namestili neposredno nad horizont Oh oziroma, kjer ta ni bil jasno razvit, nad horizont A. Vzorčili smo po 39 dneh ob začetku zimskega obdobja, po 180 dneh, dva do tri tedne po taljenju snega, in po 242 dneh, približno tri mesece po taljenju snega, na vrhuncu vegetacijskega obdobja. Povprečna izguba mase je po posameznih vzorčenjih znašala 5,0 ± 3,2 %, 12,6 ± 2,4 % in 18,0 ± 3,0 %. Smrekov opad je pri vseh vzorčenjih izgubil več mase kot bukov, pri obeh vrstah opada pa je bila izguba mase večja v smrekovem sestoju. Povprečna dnevna izguba mase je bila najmanjša v zimskem obdobju in se je po spomladanskem segrevanju tal ponovno povečala. Splošnega učinka HFA nismo potrdili, čeprav se je prednost domačega okolja nakazala pri smrekovem opadu. Rezultati kažejo, da so razlike v zgodnji fazi razgradnje povezane tako z vrsto opada kot z lokalnim okoljem sestoja.[Z. Mastnak]20262026-09-20 07:17:12Diplomsko delo/naloga188256UDK: 630*114(043.2)VisID: 290315COBISS_ID: 292520707sl