<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv območij za pešce na lokalno prebivalstvo na primeru terasastih blokov v Kosezah</dc:title><dc:creator>Kokot,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>območja za pešce</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>čutni sprehodi</dc:subject><dc:subject>terasasti bloki</dc:subject><dc:subject>Koseze</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vpliv območja za pešce na lokalno prebivalstvo na primeru terasastih blokov v Kosezah v Ljubljani. Izhodišče raziskave je razumevanje javnega mestnega prostora kot družbeno proizvedenega prostora, ki se poleg arhitekturne in urbanistične zasnove oblikuje tudi skozi vsakdanje prakse, gibanje, odnose in pomene uporabnikov. V delu so zato območja za pešce obravnavana širše od njihove prometne funkcije; kot prostori vsakdanjega življenja, druženja in oblikovanja odnosa do soseske.
Raziskava povezuje urbano antropologijo, antropološko razumevanje prostora, študije mobilnosti in hoje ter koncept območij za pešce. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu in arhitekturnemu razvoju terasastih blokov, ki so bili že ob nastanku zasnovani z ločevanjem motornega prometa in notranjih površin, namenjenih predvsem pešcem. Empirični del temelji na pogovorih s prebivalci in drugimi sogovorniki, opazovanju ter hoji kot raziskovalni metodi. Hodeči intervjuji oziroma go-along metoda so omogočili povezovanje pripovedi sogovornikov s konkretnimi potmi, prostorskimi značilnostmi in vsakdanjimi izkušnjami prostora.
Ugotovitve kažejo, da je omejevanje motornega prometa vplivalo na način uporabe in doživljanja notranjih površin soseske. Del prebivalcev območje za pešce povezuje z večjim mirom, varnostjo in kakovostjo bivanja, hkrati pa se je povečala prisotnost pešcev, mladih družin in drugih obiskovalcev. Območje tako poleg stanovanjske funkcije pridobiva tudi širši rekreacijski in družbeni pomen. Kljub temu koristi ureditve niso enakomerno razporejene. Omejen avtomobilski dostop, parkiranje, stanje pešpoti in vzdrževanje lahko predstavljajo težave predvsem za starejše, gibalno ovirane in druge uporabnike s posebnimi potrebami. Raziskava zato pokaže, da območje za pešce ni le prometna ureditev, temveč prostor, v katerem se srečujejo različne potrebe, načini mobilnosti in predstave o pravični uporabi skupnega prostora. Njegov pomen se oblikuje skozi stalno prepletanje načrtovanega prostora in vsakdanjih praks njegovih uporabnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:16:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188252</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 631259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
