<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preseg jezika v pesništvu</dc:title><dc:creator>Petelin,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Širca,	Alen Albin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pesništvo</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>preseganje</dc:subject><dc:subject>Martin Heidegger</dc:subject><dc:subject>Richard Rorty</dc:subject><dc:subject>Octavio Paz</dc:subject><dc:description>Pričujoče diplomsko delo si prizadeva v prvi meri predstaviti, kako lahko v pesništvu pride do presega jezika. Potreba po tem se pojavi šele po polemiziranju z jezikom, ki ga sproži analitična filozofija v prvi polovici 20. stoletja. Ta postavi pod vprašaj do tedaj utečena prepričanja o jeziku, ki se začnejo že s Platonom in so nato prisotna v celotnem kanonu zahodne filozofije. O jeziku začne v poznih letih svoje kariere razpravljati tudi Martin Heidegger, ki pa odkrije problem na popolnoma drugem nivoju. Do začetka 21. stoletja je problem jezika tema, ki se ji posveča vedno več filozofov, nekateri ga celo razumejo kot najpomembnejše odkritje filozofije. Predvsem je za široko popularizacijo omenjenega problema odgovoren analitični filozof Richard Rorty, ki s svojim »lingvističnim« oz. »jezikovnim obratom« poskrbi za široko obravnavo teme tako na analitični kot tudi na kontinentalni strani. Zanj je dosegla filozofija absolutno mejo zmogljivega, zato se mora celotna preobraziti, da bi upravičila svoj obstoj. Ena od možnosti, ki ji to dopušča, je ravno pesništvo. Heidegger naredi še radikalnejši korak, na koncu kariere se začne sam ukvarjati s pesništvom, pri čemer je, kot bo pokazano, to posledica njegovih razmišljanj o govorici. Ker prideta oba filozofa do enakega oz. zelo podobnega zaključka, je upravičeno sklepati, da deluje jezik v pesništvu drugače kot kjerkoli drugje, zato si je pesništvo vredno ogledati kot resno možnost, ki razreši omenjeni problem. Poleg epistemološkega področja pa opozarja to diplomsko delo tudi na vsakodnevno področje, saj je problem jezika, sploh s perspektive Heideggerja, nekaj, kar ne ostane le v akademski sferi. Pri sami analizi pesništva kot možne rešitve moramo zapustiti filozofijo ter se obrniti k komparativistiki, saj nam lahko ta kot vodilna znanost literature ponudi željene uvide. Nadalje se lahko posvetimo samim pesnikom, predvsem tistim, ki so poleg pesnjenja ponudili tudi teoretske okvire. Kot takšen se nam ponuja Octavio Paz. Če želimo opraviti natančno analizo pesništva, se moramo pri tem osredotočiti na različne avtorje ter na več različnih pesniških oblik, le v tem primeru smo namreč zmožni potrditi tezo, da se znotraj pesništva jezik dejansko lahko preseže.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:15:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188249</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 631257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
