Pilotna študija za preizkus BEsednega RAzumevanja pri predšolskih otrocih v slovenščini (BERA)Kužnik, Teja (Avtor) Pavlič, Matic (Mentor) Saksida, Amanda (Komentor) razumevalno besediščepredšolski otrociocenjevanje besediščarazvoj preizkusapsihometrična validacijaprepoznavanje razvojne jezikovne motnjeRazumevalno (receptivno) besedišče predstavlja enega najpomembnejših pokazateljev zgodnjega jezikovnega razvoja ter pomembno napoveduje kasnejšo uspešnost pri opismenjevanju in splošnem akademskem razvoju. Kljub njegovi diagnostični vrednosti v slovenskem prostoru trenutno ni standardiziranega preizkusa za ocenjevanje razumevalnega besedišča, zato se logopedi pogosto opirajo na kombinacijo različnih jezikovnih instrumentov, prevedenih preizkusov in lastnih internih gradiv. Takšna praksa otežuje objektivno prepoznavanje otrok z odstopanji v leksikalno-semantičnem razvoju. Namen magistrske naloge je bil zato razviti pilotno različico slovenskega slikovnega preizkusa razumevalnega besedišča za predšolske otroke ter preveriti njegove začetne psihometrične značilnosti. Začetna različica preizkusa BEsedno RAzumevanje (BERA), ki je obsegala 200 slikovnih postavk, razvrščenih v deset težavnostnih sklopov glede na frekvenco besed v slovenskem jeziku, je bila preizkušana na vzorcu tipično razvijajočih se enojezičnih slovenskih otrok, starih od 3 do 6 let. Psihometrična analiza je obsegala vrednotenje težavnosti, diskriminativnosti in razvojne občutljivosti postavk, analizo notranje konsistentnosti ter iterativno konstrukcijo končne pilotne različice preizkusa. Preverjene so bile tudi razvojne razlike v uspešnosti glede na starost, težavnostne sklope in besedne vrste. Rezultati so pokazali, da se uspešnost otrok statistično značilno povečuje s starostjo, kar potrjuje razvojno občutljivost preizkusa. Otroci so bili najuspešnejši pri glagolih, manj uspešni pri samostalnikih in najmanj uspešni pri pridevnikih, uspešnost pa je z naraščajočo težavnostjo sklopov postopno upadala. Iterativna konstrukcija je omogočila izločitev manj ustreznih postavk ter oblikovanje krajše pilotne različice preizkusa s 64 postavkami z izboljšanimi psihometričnimi lastnostmi, ustreznejšo razporeditvijo težavnosti in visoko notranjo skladnostjo. Medtem ko teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled razvoja besedišča v otroštvu, vključno z mehanizmi usvajanja in organizacije besed v mentalnem slovarju, posebnostmi leksikalnih procesov pri otrocih z nevrorazvojnimi motnjami ter sodobnimi pristopi k ocenjevanju besedišča, njihovimi metodološkimi značilnostmi in omejitvami, pa empirični del predstavlja prvi sistematičen poskus razvoja slovenskega preizkusa razumevanja besedišča ter ponuja trdno izhodišče za nadaljnjo standardizacijo, oblikovanje norm in prihodnjo uporabo pri zgodnjem prepoznavanju otrok z govorno-jezikovnimi odstopanji ter spremljanju njihovega napredka v klinični in raziskovalni praksi.20262026-09-19 08:30:08Magistrsko delo/naloga188216VisID: 210890sl