<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba hladne plazme kot alternativne metode konserviranja-restavriranja z glivami kontaminiranih slik na platnu</dc:title><dc:creator>Ceglar,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosel,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hladna plazma</dc:subject><dc:subject>Aspergillus creber</dc:subject><dc:subject>Aspergillus jensenii</dc:subject><dc:subject>Cladosporium cladosporioides</dc:subject><dc:subject>Penicillium chrysogenum</dc:subject><dc:subject>spektroskopija FTIR</dc:subject><dc:subject>spektroskopija Raman</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:description>Hladna plazma se v zadnjem času vse bolj uveljavlja na različnih znanstvenih področjih, njeni učinki pa postajajo vedno bolje poznani tudi v konservatorsko-restavratorski stroki. Eden izmed perečih problemov je mikrobna biodeterioracija, ki zaradi delovanja mikroorganizmov povzroča spremembe na estetski, kemijski in fizikalni ravni. V takšnih primerih bi se hladna plazma lahko izkazala kot učinkovita alternativna metoda dekontaminacije. Zato smo v okviru magistrske naloge preiskovali vpliv hladne plazme na spore in micelij plesni, ki so pogosti kolonizatorji slik na platnu – Aspergillus creber, Aspergillus jensenii, Penicillium chrysogenum in Cladosporium cladosporioides. Vsi štirje izolati so bili testirani v sistemu s štirimi induktivno sklopljenimi plazemskimi viri (sistem 4ICP) na jajčni temperi na platnu. Izolat A. creber je bil testiran tudi v sistemu nizkotlačne plazme z induktivno sklopitvijo ter atmosferski plazmi na vzorcih lanenega olja. Poleg vpliva na strukture plesni smo preučevali tudi učinek hladne plazme na kemijsko sestavo pigmentov alizarin kraplak, pariško modre, cinkove bele in svinčeve bele ter jajčnega veziva. S pomočjo fluorescenčne in svetlobne mikroskopije ter analize v programu ImageJ smo ugotovili, da hladna plazma vpliva na zmanjšanje naknadne glivne razrasti spor ter na poškodbe hif vseh štirih izolatov plesni. Spektroskopija Raman in infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR) sta pokazali nespremenjene kemijske strukture pigmentov alizarin kraplak, cinkove bele in svinčeve bele, medtem ko so pri pariško modri možni pojavi hematita in goethita. Jajčno vezivo je pri določenih pogojih tretiranja pokazalo začetne faze staranja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 08:16:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188211</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 290073</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292035075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
