Vpliv različnih mešanic rastnih substratov na koreninjenje zelenih potaknjencev izbranih lesnatih rastlinRudman, Sara (Avtor) Osterc, Gregor (Mentor) zeleni potaknjencisubstratkoreninjenjevegetativno razmnoževanjeCotinus coggygriaViburnum opulusPrunus × subhirtellaLeta 2024 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani izvedli poskus, v katerem smo proučevali vpliv treh različnih substratov na koreninjenje potaknjencev treh lesnatih rastlin: rdečelistnega navadnega ruja (Cotinus coggygria Scop. 'Royal Purple'), brogovite (Viburnum opulus 'Roseum'.) in okrasne češnje (Prunus × subhirtella Miq.). Uporabili smo zelene, vršne potaknjence, dolžine 15 cm, katerih bazalni del smo tertirali s pripravkom v obliki praška za koreninjenje, ki vsebuje 0,5 % IBA in 10 % fungicida Euparen, nato pa jih potaknili v tri različne substrate: čisti pesek, šota/perlit in šota/pesek (oba v razmerju 1:1). V vsak substrat smo potaknili 90 potaknjencev (po 30 potaknjencev ene rastlinske vrste). Po koncu rastne sezone smo ovrednotili delež preživelih potaknjencev, koreninjenih potaknjencev, dolžino in kakovost koreninskega sistema ter število in dolžino poganjkov. Kot najuspešnejši substrat se je izkazala mešanica šote in peska, v kateri je brogovita razvila najdaljše korenine (v povprečju 21,4 cm) in največ korenin (povprečno 34 na rastlino). Brogovita je dosegla skoraj 100-odstotni delež koreninjenja v vseh treh substratih, okrasna češnja se je koreninila le v substratih s šoto (50 % v substratu šota/pesek, 47 % v substratu šota/perlit). Rdečelistni navadni ruj je dosegel do 80-odstotni delež koreninjenja v substratu šota/perlit, vendar je razvil razmeroma kratek koreninski sistem (v povprečju 11,7 cm). Rezultati tako potrjujejo, da na uspešnost koreninjenja pomembno vplivajo rastlinska vrsta, izbira substrata, fiziološka starost potaknjencev in rastne razmere.20262026-09-19 08:15:34Diplomsko delo/naloga188195VisID: 290060COBISS_ID: 291849219sl